Z novim ukrepom naj bi ohranili 25 tisoč delovnih mest

Zakon o delnem povračilu nadomestila plače določa, da se bodo morali delavci na čakanju vsaj petino časa usposabljati.

Vlada oziroma minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je v začetku meseca predstavil nov ukrep vlade za blaženje posledic gospodarske krize. Pred pol leta uvedeno subvencioniranje polnega delovnega časa se je v gospodarstvu dobro prijelo, čeprav je okoli sedemsto gospodarskih družb do sedaj izkoristilo le približno enajst odstotkov od skupno 230 milijonov evrov, ki jih je vlada namenila temu ukrepu.

»Zakon o delnem povračilu nadomestila plače je ključen protikrizni ukrep, ki bo ustavil naraščanje brezposelnosti. Okvirno naj bi ohranili 25 tisoč delovnih mest in na ta način podjetjem omogočili ohranitev proizvodnje, delavcem pa zaposlitev,« pravi minister Svetlik. Za ta ukrep je vlada skupno namenila sto milijonov evrov, od tega 24,5 milijona za letos, za prihodnje leto 64 milijonov evrov in za leto 2011 še dvajset milijonov evrov. Dodatno bo za usposabljanje delavcev namenjenih še 12,5 milijona evrov.

Po zakonu bodo delavci med čakanjem na delo ostali zaposleni v matičnem podjetju in tako ohranili vse pravice iz delovnega razmerja. V tem času bodo morali prejeti 85 odstotkov plače, nadomestilo ne sme biti manjše od minimalne plače. Ob tem je treba poudariti, da se bodo morali delavci na čakanju usposabljati, zato vlada pričakuje, da bodo podjetja iz krize izšla močnejša.

Hitra povračila – v tridesetih oziroma šestdesetih dneh

Zavod RS za zaposlovanje je ta mesec po vseh večjih mestih v Sloveniji na temo novega ukrepa pripravil posvete z delodajalci. Mi smo se udeležili posveta, ki so ga organizirali pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Kranj, kjer je ukrep delnega nadomestila plač predstavila Sabina Špehar, svetovalka direktorice zavoda. »Z zakonom o subvencioniranju polnega delovnega časa in zakonom o delnem nadomestilu plač želimo ohraniti delovna mesta, saj je najslabša možnost brezposelnost. Dodana vrednost drugega ukrepa je obvezno usposabljanje,« pojasnjuje Špeharjeva.

»Mali delodajalci so v podobnem položaju kot velika podjetja, le da so morda bolj previdni in se za ukrepe za subvencioniranje polnega delovnega časa in sedaj delnega nadomestila plač odločijo po premisleku. Seveda pa oba ukrepa koristijo tudi naši člani, saj se posledice gospodarske krize zelo poznajo tudi pri njih,« pravi Daniela Žagar, sekretarka kranjske obrtne zbornice. Kriza je najbolj prizadela tiste obrtnike in podjetnike, ki so vezani na večja podjetja, med njimi tudi samostojne podjetnike posameznike.

Še danes čas za julijska nadomestila

Vloge za nov ukrep Zavod RS za zaposlovanje sprejema od 8. junija, do srede prejšnjega tedna so jih našteli 80, vendar datum oddaje ni pomemben. Delodajalci, ki želijo sodelovati od 1. julija, morajo vlogo oddati do danes, odločbe pa bodo izdane v dveh do treh tednih po tem datumu. »Pogoji za kandidiranje podjetij so podobni ukrepu subvencioniranja polnega delovnega časa. Delodajalec se mora zavezati, da ne bo odpuščal, da bo izplačeval nadomestilo plače, v tem času ne smejo odrejati nadurnega dela (razen če tega ne morejo opraviti z delavci na čakanju), ob koncu leta pa ne smejo obračunati in izplačati nagrad organom vodenja in nadzora,« pojasnjuje Sabina Špehar.

Vlada s tem ukrepom uresničuje napoved, da bo podpirala le zdravo gospodarstvo, zato pri ukrepu ne morejo sodelovati insolventna podjetja, torej v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ali z velikimi dolgovi. Pri obravnavanju vloge bodo pregledali poslovanje v obdobju zadnjih dvanajstih mesecev, kandidira lahko vsak, ki zaposluje po zakonu o delovnih razmerjih (samostojni podjetniki posamezniki ne morejo sodelovati). Na posvetu so bili predstavljeni tudi nekateri izračuni. Če danes zaposleni prejema povprečno tisoč evrov plače (bruto zneski), bo od zavoda prejel petsto evrov, delodajalec prispeva 350 evrov. Če zaposleni prejema tri tisoč evrov, bo na čakanju prejel 2.550 evrov, vendar zavod prispeva le 805 evrov, preostalo mora zagotoviti delodajalec. Povračila za nadomestila plač bodo delodajalci prejeli v tridesetih dneh, za usposabljanja v šestdesetih dneh.

Pogoj za sodelovanje je usposabljanje

V ukrep delnega nadomestila plače je delodajalec lahko vključen eno leto, naenkrat z največ polovico zaposlenih, ki pa so lahko na čakanju le šest mesecev (lahko s prekinitvami). »Delavec na čakanju mora zares čakati na delo, v tem času ne more na dopust ali delati drugje. Vseeno pa lahko v tem času v skladu z njegovo pogodbo o zaposlitvi in zakonom koristi dopust ali je bolniško odsoten,« je povedala svetovalka direktorice zavoda. Vse vloge zavod sprejema izključno elektronsko, ki pa jih morajo pristojni v podjetjih še natisniti, žigosati in podpisati ter poslati na Zavod RS za zaposlovanje, Rožna dolina, cesta IX/6, 1000 Ljubljana.

Delodajalci morajo vlogam priložiti kvalitetne programe usposabljanja. »Tako naj bi dobili kvalitetne programe usposabljanja, ki so lahko prilagojeni kriznemu obdobju. Za vsak program, ki ga bodo navedli in je kvaliteten, bodo tudi prejeli povračilo stroškov. Ob tem je treba poudariti, da mora delavec že v obvestilu za čakanje prejeti jasna navodila, kje in za kaj se bo izobraževal,« pravi Sabina Špehar. Tretja priloga delodajalca le zavezuje k spoštovanju pogodbenih določb. Daniela Žagar na vprašanje o težavah pri zagotavljanju usposabljanja za delavce na čakanju odgovarja: »Če bodo morali delodajalci najemati zunanje institucije, potem lahko govorimo o velikih dodatnih stroških. Sicer pa je nadgradnja znanja nekega delavca za vsakega delodajalca dobrodošla, žal pa je z ukrepom določeno povračilo le petsto evrov na delavca. Upam, da bo to dovolj in zaradi tega izobraževanja ne bodo nekvalitetna.«