Slovenija je država osemnajst let

Včeraj, 25. junija, smo proslavili dan državnosti v spomin na dan, ko je leta 1991 slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

Zvečer istega dne je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti. Ta dan si bomo zapomnili tudi po znanem izreku tedanjega predsednika Milana Kučana: Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan. In nov dan je prinesel vojno, kajti jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Začeli so se oboroženi spopadi med JLA ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo. Slednji sta v nekaj dneh ustavili več oklepnih enot jugoslovanske armade, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa poslali nazaj v vojašnice. Padle so tudi žrtve, ki jim danes dolgujemo časten spomin in zahvalo, saj so za slovensko samostojnost žrtvovali najdragocenejše. Čez dobre tri mesece pa so Slovenijo zapustili še zadnji jugoslovanski vojaki. Medtem je potekala tudi diplomatska dejavnost, prve države so že kmalu priznale slovensko samostojnost, najvplivnejše pa do začetka leta 1992.

Ob dnevu državnosti je bilo po Sloveniji več slovesnosti, osrednja pa je bila na predvečer praznika na Trgu republike v Ljubljani, kjer je bil slavnostni govornik predsednik države Danilo Türk. Slednji je tega dne dopoldne na Brdu sprejel člane prvega predsedstva samostojne Slovenije in predsednika takratne skupščine. Srečanja so se udeležili Ciril Zlobec, Milan Kučan, France Bučar, Dušan Plut, Matjaž Kmecl in Ivan Oman.

Zvrstilo se je še več dogodkov, povezanih s spominom na slovensko osamosvojitev. Med drugim je predsednik vlade Borut Pahor sprejel svojce padlih v vojni za Slovenijo. V državnem zboru je bila slavnostna seja, na kateri je kot slavnostni govornik nastopil njegov podpredsednik Vasja Klavora. V ljubljanski stolnici pa je bila maša ob dnevu državnosti, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran.

Kljub svoji enkratnosti je slovenska samostojnost dejanje z globokimi koreninami, s pestrostjo različnih idejnih in političnih misli, ki so jo napovedovale, je na slavnostni seji državnega zbora dejal podpredsednik Vasja Klavora. V minulih osemnajstih letih samostojnosti je naša država veliko dosegla, na kar smo lahko ponosni. Osemnajst let pomeni začetek zrelosti, toda ali je slovenska država dosegla zrelost, ki je potrebna za samostojno življenje, modro odločanje, sposobnost samokritike in za odgovornost izvršenih dejanj, se je vprašal slavnostni govornik. Spregovoril je o odnosu do preteklosti, kjer naj bi popustila mnoga merila, ki ne služijo niti sožitju različnih sodb niti spravi, ki jo z besedami oznanjajo tisti, ki hkrati obsojajo eno od temnih plati minulih dni in iščejo le zaradi sprave ljudi, ki naj bi krivice in zločine zagrešili. Dejal je, da imamo Slovenci le eno domovino in zavedajoč se tega, naj v njej živimo strpni drug do drugega, spoštujmo različnost, ne zatekajmo se k skrajnostim, ne sramotimo drug drugega, ne ustvarjajmo senzacij tam, kjer je na mestu pieteta, ne presegajmo področja idejnega in materialnega delovanja in naj bo spravnost med nami iskrena želja in dejanje. Po njegovih besedah bomo le tako izkazovali svojo zrelost, da smo resnični državljani skupnosti, ki se je zavestno in načrtno gradila od prvega slovenskega političnega programa pred stošestdesetimi leti in nazadnje presegla prvi politični program iz leta 1848 s samostojno slovensko državo.

V naši zgodovini nam nikoli ni bilo nič podarjenega. Lastno državo smo si zaslužili in priborili. Naše domoljubje smo izkazali v vseh odločilnih trenutkih - od časov oblikovanja ideje o zedinjeni Sloveniji in NOB med drugo svetovno vojno, do osamosvojitvene vojne, je na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti dejal predsednik države Danilo Türk. Začetek slovenske poti v neodvisnost je označil kot težaven, zaradi agresije takratne jugoslovanske vojske in z dvomi mednarodne skupnosti o naši osamosvojitvi, vendar smo našo državnost uspešno in hitro izbojevali tako na bojnem polju kot tudi za pogajalsko mizo.

Slovenija v osemnajstih letih po osamosvojitveni vojni opravila veliko zahtevnih preizkušenj, hkrati s tem pa po mnenju predsednika države ohranila visoko raven socialne varnosti, dvignili raven naše blaginje in se približali bolj razvitim članicam EU. Delali smo tudi napake, je dejal in omenil premalo premišljeno denacionalizacijo, premajhno tehnološko posodabljanje industrije, premalo smo naredili za kakovost visokega šolstva ter spodbujanje ustvarjalnosti in podjetnosti. Zato bi morali v prihodnje veliko več pozornosti posvetiti mladi generaciji in njenim problemom, saj imajo mladi pravico do prihodnosti, preteklost pa jih ne sme obremenjevati. Tudi zato smo po predsednikovih besedah dolžni končati s politično uporabo naših bolečin iz preteklosti. Spomin na žrtve vseh vojn in vsega vojnega in povojnega nasilja na naših tleh je treba ohranjati s potrebno pieteto, odkrivanje zgodovinskih resnic pa prepustiti zgodovinarjem. Predsednik Türk je še dejal, da morajo biti zločini kaznovani in obsojani. Za izhod iz krize pa po njegovih besedah potrebujemo odločne in prodorne vladne ukrepe in zakone. Z državo moramo ravnati pametno in z občutkom za potrebe naših ljudi in našega časa, meni predsednik, pri glavnih odločitvah pa ne smemo biti nikomur podrejeni. To je namreč suverenost.

Slovesnosti so se vrstile po vsej državi. Na škofjeloški je bil slavnostni govornik novi evropski poslanec Zoran Thaler, v Stražišču Milan Zver, v Radovljici pa podpredsednik državnega zbora Miran Potrč.