Najbogatejši Slovenec v Argentini

Z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (32)

Slovenska skupnost v Argentini ni dala samo umetnikov, arhitektov in gornikov, temveč tudi uspešne podjetnike. Če so zaščitni znak vinorodne Mendoze Bajdovi sodi, če so Bariloche znane po slovenskih gornikih, zlasti po Jermanovi družini, potem je v Buenos Airesu uspehe slovenskih podjetnikov in obrtnikov okronal tovarnar Herman Zupan, brez dvoma najbogatejši Slovenec v Argentini in slovenski častni konzul v Buenos Airesu.

Hermana Zupana sem pobliže spoznala, saj je privolil v pogovor in razgrnil svojo življenjsko zgodbo. Taksist, ki mi ga je poslal do hotela, je vozil tako hitro, da je bila vožnja še najbolj podobna nizkemu letu, kar v Buenos Airesu pravzaprav ni nič posebnega. Le tega nisem doumela, zakaj ima do konca navito klimo, hkrati pa odprta vsa okna. Kolikor sem ga lahko razumela - saj tako kot mnogi Argentinci ni znal niti besede angleško, meni pa je španščina povsem tuja - je želel biti točen, saj je prevoz vendar naročil gospod Zupan.

Sprejela me je tajnica slovenskega rodu in mi namignila, da ima gospod Zupan le približno pol ure časa. Samo toliko? Vsekakor premalo za pogovor s podjetnikom, o katerem praktično nisem vedela ničesar. Le v časniku Finance sem našla kratek članek o HZ Group oziroma o skupini podjetij Hermana Zupana, v katerem Tone Rode, direktor tovarne kartonske embalaže Innovapack, pravi, da naša podjetja v Južni Ameriki še niso zabeležila večjega poslovnega uspeha.

Herman Zupan je bil sprva zadržan, zanimalo ga je, kako sem izvedela zanj, in malce provokativno me je vprašal, kako mi je uspelo priti do njega. Novinarska iznajdljivost pač, sem mu odvrnila in pohvalila prijaznost Toneta Rodeta, direktorja njegove tovane Innovapack, ki je dogovoril termin. "Saj niste navadna novinarka, saj ste vse, urednica in direktorica, je tudi firma vaša," me je vprašal kar naravnost, ko je v rokah obračal mojo vizitko. "Komandiram že, firma pa ni moja," sem odvrnila. On pa takoj: "Zakaj pa ne?"

Neverjetno je hiter, nič čudnega, da je poslovno tako uspešen, obeta se zanimiva zgodba. "Še vedno delate, še vedno prihajate v pisarno vsak dan," me je zanimalo. "Še vedno, čeprav sem upokojenec, pa ne ta pravi, saj nimam pokojnine," odgovori s širokim nasmehom in doda: "Sicer pa, saj nimam daleč." In že pripoveduje, kako se je vse skupaj začelo. V kleti poslopja, v katerem ima HZ Group še vedno svoj sedež. Čeprav imajo danes podjetja oziroma tovarne na trinajstih lokacijah po Argentini ter v Braziliji, Čilu in Mehiki.

Začel je s čisto majhnim tiskarskim strojem, še vedno je ponosen nanj, modelček stoji v kotu prostorne pisarne, ki je sicer neverjetno prazna, lahko bi rekla asketska. Prazna je tudi pisalna miza, nobenega papirja ni na njej, le računalnik. "Navadil sem se na sodobno tehniko, vse imam na računalniku, nobenega papirja ne potrebujem več," pravi Zupan. Prav neverjetno je, kako obvlada računalnik.

"Vas zanimajo današnji borzni tečaji," mi pravi, ko opazi, da občudujem njegovo računalniško spretnost. Brskava po tečajih svetovnih borz in hitro ugotovim, da je resnično na tekočem, kaj se dogaja na borznih parketih po vsem svetu. "Kaj pa ljubljanska," ga vprašam, ker me zanimajo njegove napovedi. "Tečaji bodo še padli, najbolj ..." Pogovarjala sva se sredi lanskega oktobra in lahko rečem, da so se medtem njegove napovedi že uresničile.

Poleg borznih tečajev preleti še spletne časopise, angleščina, nemščina, francoščina mu ne povzročajo težav. "Kaj pa naši časopisi," skušam preveriti, kako je na tekočem. Odpira slovenske dnevne časopise in pove, kdo najbolj zamuja. In spet ima prav.

"Ne vem, zakaj se tako razburjate zaradi tajkunov, naj jih politiki pustijo pri miru, hitro se bo pokazalo, kdo je dober in kdo ni. Kriza bo opravila svoje, dobri bodo šli čez, slabe bodo delavci odnesli ven. Kriza bo v Sloveniji manj boleča kot drugod, saj so ljudje pridni in veliko potrpijo. Srečo imate, da ste v Evropski uniji in da imate evro. Življenjski standard v srednji Evropi se bo izenačil, kar pomeni, da bo šla Slovenija naprej, v Italiji in Avstriji bo slabše. Italijani slabo prenašajo krizo, Avstrijcem bodo usahnili ruski viri, ki se selijo na jug," je sredi oktobra napovedoval Zupan in sami lahko presodite, v kolikšni meri se njegove napovedi uresničujejo.

Kako zelo prav ima, ko pravi, da so naši ljudje pridni in veliko potrpijo. V današnji krizi ljudje pri nas delajo tri, štiri mesece brez plače in še vedno jih bolj kot vodilne skrbi usoda podjetja. To je res neverjetno, tako pridne ljudi bi težko našli kje drugje. Herman Zupan zelo dobro ve, kakor pridni so slovenski delavci. V skupini HZ Group je približno 1.500 zaposlenih, med njimi je veliko naših rojakov. "Še več bi jih vzeli, pa jih ni dovolj," pravi Zupan. Lahko si seveda mislimo, kako pomembno vlogo ima pri ohranjanju slovenske skupnosti v Buenos Airesu.