Grad Brdo skozi stoletja

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 22. junij 2009 / 06:00

Izšla je knjiga o zgodovini gradu Brdo pri Lukovici, ki jo je napisal mladi zgodovinar Mitja Potočnik, član rodbine Kersnik, ki ima grad še danes v lasti.

Mitja Potočnik, univerzitetni diplomirani zgodovinar, je s knjigo nadgradil svoje diplomsko delo, s katerim je v stroki požel vrsto pohval. K temi diplomskega dela ga je napeljalo dejstvo, da njegov oče izhaja iz družine Kersnik in da je tudi sam odraščal med sorodniki ob gradu Brdo, zato se je ob zaključku študija odločil raziskati celotno zgodovino gradu in vseh rodbin, ki so skozi stoletja živele v njem.

»Da bom grad Brdo obdelal v svoji diplomi, sem se odločil nekega dne pred nekaj leti, ko so grad začeli obnavljati in sem stal tam na gradbenem odru, od koder se krasno vidi po okoliških krajih vse do posavskih hribov. Čeprav notranjost gradu še vedno prekrivajo zelenje in kupi kamenja, nam mogočni zidovi, trdnjavski stolpi in okovana vrata pričajo, da je bila stavba nekdaj središče širše okolice v Črnem grabnu. Grad v stroki doslej še ni bil temeljiteje obdelan, seveda pa je k moji odločitvi pripomoglo tudi dejstvo, da imamo v družini ohranjeno staro grajsko knjižnico in krasen arhiv dokumentov, za katerega bi ostali zgodovinarji 'ubijali', da bi ga lahko obdelali,« je na predstavitvi svoje knjige povedal Mitja Potočnik, in dodal: »Ko sem diplomsko delo preurejal v knjižno gradivo, sem si želel tematiko predstaviti kar se da zanimivo in ne preveč strokovno suhoparno. V prvem delu sem predstavil prve omembe dvorca v listinah, gradnjo mogočnega renesančnega gradu ter njihove lastnike in zakupnike, ki so se pogosto menjavali. Zanimivo je, da nobena rodbina ni obdržala gospostva dalj kot tri generacije. Skozi plemiške inventarje, rodovna drevesa, sezname stroškov, katastre, grbe in Valvasorjeve skice lahko spoznamo nekdanjo vsebino in veličino brdskega gradu. V drugem delu pa predstavljam rodbino Kersnik, ki si grad s pripadajočim posestvom lasti še danes. Da knjiga ne bi ostala le suhoparna kronika, sem skušal orisati življenje na gradu Brdo med obema vojnama tako, kot o njem pripovedujejo potomci. Po zaslugi pričevanj, tlorisnih skic in fotografij sem popisal tudi notranjo podobo gradu in okolice, kot je bila videti pred požigom gradu med drugo svetovno vojno.«

Knjiga z naslovom Grad Brdo skozi stoletja je odličen zapis, namenjen sami družini Kersnik – lastnik gradu je 91-letni Franc Kersnik, vnuk pisatelja Janka Kersnika, in širši lokalni skupnosti, saj je naselje Brdo pri Lukovici v 18. stoletju zaradi svoje lege v bližini Ljubljane in ceste Dunaj–Trst, predstavljalo sedež eni najpomembnejših plemiških rodbin tega obdobja, nenazadnje pa je knjigo odprtih rok sprejela tudi strokovna javnost.

Mitja Potočnik je pri svojem delu popisal bogato domačo knjižnico s približno 3000 enotami starih knjig, ki so bile nekdaj v grajski knjižnici, in obdelal dragocen arhiv starih listin. »Skoraj leto dni sem preživel v Arhivu RS. Odličen vir za starejšo zgodovino so plemiški inventarji, ki omenjajo kose pohištva, oblačil, jedilnega pribora in drugih vrednih predmetov ter dokumente, od posebnosti moje raziskave pa je tudi temeljita obdelava stroškovnih seznamov grofov Lambergov iz 18. stoletja, ki so edini taki v Sloveniji. Iz teh dokumentov je mogoče razbrati, kakšno hrano so kupovali tedanji prebivalci gradu, in podatki so prava poslastica za raziskovalce baročne kuhinje. Na gradu so nekdaj jedli tudi takšne redke specialitete za tisti čas, kot so ostrige, lignji, artičoke, želve, limone, kokos in drugo eksotično sadje.« Ohranjen je popis stroškov grajske kuhinje iz let 1769 in 1771. Graščak Adam Lamberg je imel na razpolago pridelke svojega posestva – sadje v sadovnjakih, zelenjavo na dveh velikih vrtovih na severni in na južni strani gradu, meso na pristavi, ribe v ribniku, divjad iz gozdov in vino iz vinograda, a so kljub temu veliko hrane tudi kupovali.

V gradu je bilo tudi več bogatih zbirk knjig in listin, a nobena se ne more primerjati s knjižnico pisatelja Janka Kersnika in njegovih potomcev. Gre za izredno bogato knjižnico s knjigami, ki večinoma datirajo v 18. in 19. stoletje, najstarejša pa ima celo letnico 1531, kar pomeni, da je bila natisnjena manj kot sedemdeset let po izumu tiska. Knjižnica, katere večji del je bil med vojno požgan, je danes v domu Franca Kersnika, razdeljena pa je na dva dela – v prvem prostoru so knjige, ki so pripadale sodišču, ki je bilo v 19. stoletju na gradu, in lastnikom pred Kersniki, v drugem prostoru pa so večinoma knjige in časopisi pisatelja Janka Kersnika, ki je tu na gradu živel večji del svojega življenja in tudi ustvaril večji del svojih pripovednih del.

Grad Brdo se v listinah prvič omenja v prvi polovici 14. stoletja, zemljiške posesti pa so sprva pripadale rodbini Gallenberg, ki je bila ena najstarejših plemiških družin na Kranjskem. V dolgem obstoju je grad doživel veliko vzponov in padcev – trikrat je pogorel, bil večkrat predelan in obdelan, že vrsto let ga postopoma tudi obnavljajo. Njegova renesančna zunanja podoba je ostala neokrnjena in prenove so ga vedno smiselno in estetsko dopolnjevale. Plemiške rodbine so se v vseh teh stoletjih pogosto menjavale, dokler ni posestvo z gradom v 19. stoletju prišlo v last družine Kersnik, ki je lastnica še danes. Za ohranjanje stavbne dediščine in vseh drugih spominov družina Kersnik po najboljših močeh skrbi še danes.