Adrenalinsko poplezavanje

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 22. junij 2009 / 06:00

Gradiška tura (793 m) - Nanoška planota na svojem zahodnem robu kaže navpične stene, iz čvrstega in gladkega apnenca. Tod naokoli so številne športne plezalne smeri, različnih težavnostnih stopenj, med njimi pa je tudi zavarovana plezalna pot; ena težjih pri nas, a žal, kratka.

Naša današnja tura je primerna za obisk tudi pozimi, spomladi in jeseni; poleti ne najbolj, ker je enostavno prevroče, a če jo obiščete dovolj zgodaj, je še vedno lep trening za visokogorske zavarovane poti. Glede na to, da je ena težjih zavarovanih plezalnih poti pri nas, je uporaba samovarovalnega kompleta skoraj nujna, saj predvsem v zgornjem delu poteka po izpostavljenem razu. Svetujem tudi uporabo čelade, saj je nad našo glavo kar nekaj grušča, ki ga lahko sproži tudi kakšna žival.

Izhodišče za turo je vas Gradišče. Z avtoceste Ljubljana–Koper zavijemo proti Vipavi. Peljemo se mimo table Vipava, ko nas smerokaz usmeri desno v Gradišče. Po približno dveh kilometrih asfaltirane ceste, prispemo na parkirišče. Markacije nas usmerijo v gozd. Pot najprej poteka desno, nato pa zavije ostro levo. Tik pod vstopom v smer se desno odcepi peš pot na Gradiško turo, peš pot, ki jo bomo mi uporabili za udoben in lep sestop. Zavarovana plezalna pot na Gradiško turo poteka po izraziti trikotni skali; omenjenemu sektorju so športni plezalci tudi dali ime Trikot.

Drznila bi si trditi, da je vstop v Furlanovo smer na Gradiško turo najbolj zahteven detajl celotne smeri, saj je nekaj metrov treba preplezati prosto, kar za neizkušene ni ravno enostavno. Verjetno je prav, da je smer najtežavnejša že na samem začetku, kajti prepričana sem, da bo ta drzen uvod marsikoga odvrnil od plezanja po omenjeni ferati. Smer poteka ob jeklenici, po strmi zajedi navzgor. Skala je trdna, stopi pa precej narazen, tako da se je včasih potrebno malo ustaviti in premisliti, kam dati noge in kam se prijeti z desno roko. Na vrhu zajede skalni svet postane malenkost lažji. Preko ozke police dosežemo lesen, razgledni balkon, ki smo ga že prej lahko opazovali od avtomobila in se čudili, kam se podajamo. Razgledamo se po Vipavski dolini, malo si odpočijemo in nadaljujemo po grapi naprej. Strm vzpon prekinemo s prečenjem v desno, do izpostavljenega raza. To je najlepši del ture. Napredujemo ob varnih in trdnih jeklenicah vse do vrha Trikota, kjer se ferata združi s pohodno potjo. Raz je resnično izpostavljen in če ste kanček vrtoglavi, se v ta svet raje ne podajajte. Svetovala bom uporabo samovarovalnega kompleta, čelada je pa tako ali tako obvezna oprema. Vedite, da se gibljete po zahtevnem terenu! Napredujemo ob varnih in trdnih jeklenicah vse do vrha Trikota, kjer se ferata združi s pohodno potjo.

Markirana pot nas vodi naprej do vrha Gradiške ture. Steza je precej strma, sploh tik pod vrhom. Z vrha je čudovit razgled na celotno Vipavsko dolino in na številne majcene vasi nad njo, ki mejijo na Kras. Do vstopa v smer boste potrebovali 15 minut, do vrha plezalne smeri 30 minut, do vrha Ture pa še nadaljnjih 45 minut.

Pobudo, da se nadela zavarovana plezalna pot do vrha Gradiške ture, je dal predsednik PD Vipava dr. Otmar Črnilogar, župnik, ki je tudi predaval na ljubljanski Teološki fakulteti. Bil je tudi eden od tistih, ki je zabijal kline v skali. Baje je razdaljo med njimi meril s pomočjo svojega telesa, zato se še danes kdo, ki je manjše rasti, dlje časa pomudi na kakšnem mestu. Plezalna pot je bila nadelana 15. junija leta 1969, poimenovana pa po Fricu Furlanu, ki je v njenih stenah leta 1952 izgubil življenje. Razgledni mostiček je bil zgrajen leta 1971, poimenovali pa so ga Gnezdo. Pri postavljanju mostu je namreč ena od prostovoljk, ko si je ogledovala okolico, vzkliknila: "Glejte, gnezdo!" In most je dobil ime.

Sestop po ferati je zahtevnejši kot vzpon, zato vam svetujem, da si zanj izberete tisto običajno pot, ki je pa tudi strma in zahteva previdnost. Vmes boste morda naleteli na športne plezalce, saj je v tem delu na desetine različno zahtevnih plezalnih smeri. Gradiška tura je vsekakor dostojen trening za visokogorske ferate.

Nadmorska višina: 793 m

Višinska razlika: 500 metrov (160 m plezalnega dela)

Trajanje: 2 uri in 30 minut

Zahtevnost: 5 zvezdic