Rak na dojkah: Ključno je zgodnje odkrivanje

Rak na dojkah je najpogostejši rak pri ženskah in še vedno narašča. Na leto zboli v Sloveniji že okrog 1100 žensk. Ob tem pa moram dodati, da je rak na dojkah vedno bolj ozdravljiva bolezen, če je odkrit zgodaj.

Že s tem, da smo se rodile kot ženske, tvegamo, da bomo enkrat do 75. ali 80. leta zbolele. Plačujemo tudi davek civilizaciji. Deklice zgodaj dobijo prvo menstruacijo, ženske jo zgubimo daleč po petdesetem letu. Pozno se odločamo za otroka, po 30. ali 35. letu, manjkrat rodimo ali sploh ne, stresno živimo, se slabo prehranjujemo, smo slabo telesno aktivne. Vendar na to lahko vplivamo le malo. Zagotovo bi se morale naučiti že v poznih najstniških letih spoznati svoje dojke in si jih pravilno pregledovati vsak mesec do konca življenja.

Rak na dojkah je v mladih letih sicer zelo redka bolezen, vendar bi že v mladih letih morale spoznati svoje dojke, da jih bomo poznale tako, da bomo v letih, ko je rak vse pogostejši (to je po 50. letu), začutile, da je nekaj narobe. Po 50. letu bi morale tudi redno na dve leti opravljati mamografijo, čeprav menimo, da so dojke »zdrave«. Strokovno opravljena mamografija, ki jo odčita izkušeni radiolog, lahko odkrije že tiste minimalne netipne spremembe, ki bi postale tipne šele čez leto ali več. Ženska je z minimalnim zdravljenjem zdrava!

Da se ti sesuje svet, ko zboliš za rakom na dojkah, vemo le tiste, ki se nam je to zgodilo. Ne samo, da začneš razmišljati o svoji minljivosti, prizadeta je tvoja ženska samopodoba, posebej v času, ki še posebej časti ženske dojke. Hvala bogu, da pri večini ta negativna čustva bolj ali manj hitro zbledijo in zmaga razum.

Kaj dojke, življenje je tisto, ki je nenadomestljivo in je lepo, tudi brez takšnega okrasja. Za to spoznanje pa je potrebno trdo delo vsake posameznice. Vsaka pa si mora najti svojo pot. Ene se priključijo skupinam za samopomoč, druge se ukvarjajo z glino, slikanjem, jogo, spet druge poiščejo pomoč posameznikov. Zagotovo pa so lahko vsem v veliko pomoč družina, otroci, prijatelji.

Kot sem že omenila, najbolj pomembno je, da raka čim prej odkrijemo, da se spoprimemo z njim s pomočjo uradne medicine, da poiščemo tudi tiste komplementarne poti, v katere verjamemo in ki nam lepšajo naš vsakdan. Le tako bomo verjeli, da smo naredili zase vse, kar smo lahko. Ob tem pa moramo imeti še srečo.

Europa Donna izkoristi vsako priložnost za večanje vedenja o raku na dojkah v slovenskem prostoru, saj je to še vedno premajhno. Še vedno namreč pride skoraj 50 odstotkov žensk z rakom na dojkah prvič k zdravniku, ko je bolezen že lahko napredovala ali celo metastatska. To nam Slovenkam prav gotovo ni v čast in govori o tem, da premalo same skrbimo zase. Zato je vsaka akcija, s katero opozarjamo ženske na pomembnost rednega mesečnega samopregledovanja od poznih najstniških let do konca življenja, še kako dobrodošla. In to je zagotovo tudi akcija Europe Donne in Leka z Lekadolom.