Kropar iz dunajske opere

V Kovaškem muzeju v Kropi je na ogled razstava o znamenitem Kroparju, opernem pevcu Antonu Dermoti (1910-1989). Razstavo je odprla njegova hči Jovita.

Pobudo za razstavo o priznanem tenoristu Antonu Dermoti, velikem opernem pevcu, ki se je rodil v Kropi, je dala njegova hči Jovita, ki je razstavo v nemškem jeziku pred časom že pripravila na Dunaju. »Razstavo smo v celoti prevedli, jo nekoliko priredili in osvežili z dodatnimi panoji,« je povedala kustodinja Kovaškega muzeja in soavtorica razstave Kaja Beton, ki je ob prevodih pisno gradivo razstave črpala iz pevčeve avtobiografije Tisoč in en večer, ki je pred leti izšla tudi v slovenščini. Razstavljenih je več kot 20 panojev, v katere zgodbo nas v prvoosebni pripovedi pravzaprav popelje pevec sam. Zgodba je oplemenitena z originalnimi fotografijami iz družinskega arhiva Dermotovih. Na ogled je tudi originalni portret Antona Dermote, ki ga je leta 1951 narisal znani slikar Božidar Jakac.

Sloviti tenorist Anton Dermota se je rodil v številni družini v Kropi, kjer je obiskoval osnovno šolo, glasbeno izobrazbo pa je pridobival na orglarski šoli v Ljubljani. Na Gorenjsko se je vrnil za kratek čas, ko se je zaposlil kot organist na Bledu in potem kot uradnik v žebljarski zadrugi v Kropi. Leta 1930 je postal zborist ljubljanske Opere, hkrati pa je študiral solopetje na državnem konservatoriju. Leta 1934 ga je študij popeljal na Dunaj, dve leti kasneje pa je prvič nastopil na festivalu v Salzburgu in še isto leto postal redni član dunajske Državne opere, kjer je bil vse do upokojitve eden najbolj cenjenih solistov. V času 2. svetovne vojne je bil eden od članov tako imenovanega »Mozartovega ansambla«, ki je v dunajski operi izoblikoval tako imenovani Mozartov slog, pri čemer gre v operah več poudarka kot na sceno in kostume na pevske sposobnosti pevcev.

Z dunajsko Državno opero je pel po celem svetu, sodeloval z različnimi dirigenti in znanimi opernimi pevci in pevkami, nastopal kot solist, v zadnjem obdobju svojega življenja pa je z ženo pianistko Hildo Berger Dermota, ki v visoki starosti v krogu svoje družine živi na Dunaju, predstavljal samospeve. Na razstavi so na ogled tudi številni cedeji in plošče, na katerih je mogoče slišati njegov glas, v posebni vitrini je seznam vseh njegovih opernih vlog od vloge Tamina iz Mozartove Čarobne piščali, s katero je leta 1936 začel svojo bleščečo pevsko kariero, dolg je tudi njegov seznam nagrad in priznanj, ki jih je prejel za svoje umetniško delovanje, na ogled pa so tudi nekatere slike iz zasebnega življenja, tudi ob cerkvenih orglah, ki si jih je dal izdelati v lastnem domu in h katerim je tako red sedel in zaigral nanje. Kot je povedala Betonova, del njegove družine še vedno živi tudi v Kropi in okolici, na odprtje sta tako prišli tudi njegovi sestri. Razstava bo v Kovaškem muzeju na ogled vse do 30. septembra.