Slovenija tudi uradno v recesiji

Bruto domači proizvod se je v prvem četrtletju, glede na zadnje lansko četrtletje, zmanjšal za 6,4 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za 8,5 odstotka.

Ljubljana – Torkova objava državnega statističnega urada o zmanjšanju bruto domačega proizvoda (BDP) je marsikoga presenetila. Čeprav je bilo vsem poznavalcem jasno, da bo po tej objavi tudi naša država uradno v recesiji – gospodarskem nazadovanju (to se zgodi, ko država dve četrtletji ugotovi zmanjševanje BDP), pa je presenetljiva velikost padca BDP. V zadnjem četrtletju lani je bil padec sorazmerno blag, namreč le 0,8 odstotka. Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) so zapisali, da »je visok padec gospodarske aktivnosti pričakovan, saj jih je nakazovala že večina tekočih podatkov. Dejstvo, da je padec gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju eden izmed največjih v EU, je delno posledica majhnosti in odprtosti slovenskega gospodarstva, delno pa potrjuje tudi naše ugotovitve, da je slovenska ekonomija zaradi dolgoletnega počasnega izvajanja potrebnih strukturnih prilagoditev relativno slabše pripravljena na krizne razmere.«

Najhuje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu

Kot so nakazovali že tekoči kazalniki, so med posameznimi panogami k padcu bruto domačega proizvoda v prvem četrtletju največ, skoraj polovico, prispevale predelovalne dejavnosti, ki so zabeležile 20,5-odstotno medletno znižanje dodane vrednosti. Sledi gradbeništvo s 13,2-odstotnim padcem, kjer se je najizrazitejše skrčila aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb (predvsem poslovnih stavb) in inženirskih objektov (predvsem cest). Na padec BDP je močno vplivalo zmanjševanje mednarodne menjave, ki je značilno za večino držav EU. Izvoz blaga in storitev je bil na medletni ravni nižji za 21,1 odstotka, še nekoliko bolj pa se je znižal uvoz blaga in storitev - za 22,7 odstotka. Ob tolikšnem znižanju izvoznih tokov in zaostrenih pogojih financiranja sta bili močno negativni tudi obe komponenti bruto investicij: investicije v osnovna sredstva so bile medletno nižje za 23,6 odstotka, spremembe zalog pa so gospodarsko rast znižale kar za 4,2 odstotne točke. Poslabšane gospodarske razmere se vedno bolj odražajo tudi na potrošnji gospodinjstev, ki je v prvem četrtletju stagnirala na ravni enakega lanskega obdobja (0,1-odstotna realna rast). V prvem četrtletju je pozitivno rast zabeležila le državna potrošnja, ki je bila medletno višja za 3,8 odstotka.

Ogrožena delovna mesta

Poslabšane gospodarske razmere se, kot je to običajno, z zamikom postopno prenašajo na trg dela, kjer pa negativna gibanja po oceni Umarja blažijo sprejeti vladni ukrepi, usmerjeni v ohranjanje delovnih mest. Zaposlenost se je v prvem četrtletju letos sicer drugo četrtletje zapored znižala za 1,8 odstotka, še vedno pa je bila za pol odstotka višja kot v enakem obdobju lani.

Slabše le v Baltskih državah

Da je ključni vzrok za veliko gospodarsko nazadovanje prav v majhnosti, odprtosti in izvozni odvisnosti slovenskega gospodarstva, se strinjajo vsi ekonomisti, po doslej objavljenih podatkih o gibanjih BDP v EU pa so večje padce zabeležile le tri (podobno majhne) države ob Baltiku. Razlike so v napovedih za letošnje leto. Medtem ko na UMAR-ju po besedah direktorja Boštjana Vasleta ocenjujejo, da se bo upadanje BDP kmalu umirilo in vztrajajo pri svoji napovedi o štiriodstotnem nazadovanju v letu 2009, so nekateri ekonomisti, pa tudi na Banki Slovenije, bolj pesimistični. Minister za razvoj Mitja Gaspari se strinja z ocenami UMAR-ja in napoveduje strukturne spremembe v zdravstvu, pokojninskem sistemu in javnem sektorju, minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pa opozarja na nekatere bolj ohrabrujoče podatke v letošnjem drugem četrtletju, čeprav stabilizacijo napoveduje šele v prihodnjem letu. Ključen problem vidi v kreditnem krču, zato je pomembno, da uzakonjeni mehanizem poroštvenih shem, ki naj bi podjetjem zagotovil svež kapital, čim prej zaživi. Finančni minister Franc Križanič je prepričan, da je bilo v prvem četrtletju doseženo dno, v drugem četrtletju še ne pričakuje izboljšanja, bolje naj bi bilo v drugi polovici leta. Dno krize je po njegovem mnenju doseženo tudi v EU.