Prvo alkoholno pijačo spijejo do srednje šole

Po podatkih iz raziskave o razširjenosti alkohola in preostalih drog med gorenjsko srednješolsko mladino je na Gorenjskem med mladimi več pogostih pivcev, kot je povprečje v Sloveniji, nad slovenskim povprečjem so tudi pri kajenju cigaret in uživanju marihuane ter vdihavanju hlapov.

V raziskavi, ki so jo pred dvema letoma opravili med več kot tisoč srednješolci, starimi med 15 in 16 let, so ugotavljali, da je večina dijakov že vsaj enkrat v življenju posegla po vsaj eni drogi. »Le pet odstotkov dijakov namreč še nikoli v življenju ni poskusilo nobene od drog, tako dovoljenih kot prepovedanih,« je razložila vodja promocije zdravja pri kranjskem zavodu za zdravstveno varstvo Marjetka Hovnik Keršmanc. Z omenjeno raziskavo so se na Gorenjskem že tretjič pridružili evropski raziskavi o alkoholu in preostalih drogah med srednješolsko mladino ESPAD 2007, ki je potekala sočasno z nacionalno raziskavo in raziskavo v 35 evropskih državah.

»Svet danes mladim ponuja mnoge izzive, obenem pa tudi tveganja, med katerimi so tudi droge. Tveganja so sestavni del odraščanja, vprašanje pa je, kdaj postanejo ogrožajoča,« je ob predstavitvi rezultatov raziskave poudarila Marjetka Hovnik Keršmanc. Zato so poskušali ugotoviti, kaj se med gorenjskimi srednješolci dogaja na področju rabe drog in koliko so torej ogroženi. Med dovoljenimi drogami, je razložila Marjetka Hovnik Keršmanc, je med mladimi najbolj razširjeno uživanje alkohola. »Samo šest odstotkov mladostnikov v življenju še ni popilo niti kozarca alkoholne pijače.« V primerjavi z raziskavo iz leta 2003 se je povečal delež tistih, ki po alkoholnih pijačah posegajo pogosteje, še zlasti pa tistih, ki so pili že vsaj 40-krat v življenju, kar jih uvršča med pogoste pivce. Takih je bila več kot tretjina dijakov, njihov delež pa je na Gorenjskem višji, kot je povprečje v Sloveniji in ESPAD državah. Dobra polovica dijakov iz raziskave je že bila opita do te mere, da so se pri hoji opotekali, se jim je zapletal jezik, so bruhali ali se kasneje niso spomnili, kaj se je dogajalo. Po besedah Marjetke Hovnik Keršmanc se iz leta v leto povečuje tudi delež mladoletnikov, ki pogosto pijejo alkoholne pijače v »rundah«, kar pomeni, da so zaporedoma popili pet ali več alkoholnih pijač. Največji delež mladih, ki so že pili alkoholne pijače ali bili opiti, je še dodala, je med dijaki tehniškega in strokovnega izobraževanja, najnižji pa med gimnazijci. »Čeprav zakon o omejevanju porabe alkohola prepoveduje prodajo in strežbo alkoholnih pijač mladoletnim osebam, si je lahko skoraj tretjina mladih v trgovini kupila alkoholno pijačo za lastno uporabo, 42 odstotkov dijakov pa je alkoholno pijačo lahko dobilo tudi v baru, restavraciji ali diskoteki,« je še dodala Marjetka Hovnik Keršmanc.

Druga najbolj razširjena droga je tobak, s katerim je že imelo izkušnjo 58 odstotkov dijakov iz raziskave, kar je deset odstotkov manj kot njihovi vrstniki pred štirimi leti. »Tisti, ki imajo to razvado, pa kadijo pogosto in gre pri njih za redno navado,« je pojasnila Marjetka Hovnik Keršmanc. Delež rednih kadilcev med gorenjskimi mladostniki je nad slovenskim in evropskim povprečjem in znaša 22 odstotkov; med njimi vsak petnajsti pokadi več kot škatlico cigaret na dan. Najpogosteje uporabljena prepovedana droga pa je marihuana, s katero je že imelo izkušnjo 23 odstotkov anketiranih dijakov, kar je skoraj 16 odstotkov manj kot leta 2003 in odstotek več kot leta 1999. »Od tega jo je skoraj sedem odstotkov uporabilo že desetkrat ali pogosteje, kar pomeni njeno zlorabo,« je še pojasnila. Obenem je skoraj polovica dijakov že imela možnost poseči po marihuani, a tega ni storila. »V precejšnjem porastu pa je vdihavanje hlapil, s čimer ima izkušnje skoraj vsak peti dijak.« Po vseh drugih drogah, pravi Marjetka Hovnik Keršmanc, gorenjski dijaki posegajo precej redkeje.

Mladi po drogah posegajo, kljub temu da se zavedajo tveganja za telesno ali drugačno škodo, povezano z uživanjem drog, je poudarila Marjetka Hovnik Keršmanc. Med dejavniki, ki povečujejo možnosti za tvegano vedenje, so tako odnosi znotraj družine kot družba vrstnikov, lastna samopodoba in šolska uspešnost. Po ugotovitvah iz raziskave imajo dijaki boljšo samopodobo kot njihovi vrstniki iz leta 1999, tudi v šoli so uspešnejši. Kljub temu je 27 odstotkov dijakov že razmišljalo o samopoškodovanju, deset odstotkov pa jih je že poskusilo narediti samomor. »Ti rezultati bi morali biti podlaga za določene aktivnosti na tem področju in izhodišče širše družbene debate,« je končala Marjetka Hovnik Keršmanc.