Srečko Kosovel, Vsem naj bom neznan I.–II., zbral in uredil Miklavž Komelj, Goga, Novo mesto, 2019, 940 in 968 strani

Vsem naj bom neznan

»Jaz nočem, da strmi / kdo v mojo dušo. // Vsem naj bom / neznan. // Dekle ob oknu gleda / misli kje sem / Jaz pa sem že mrtev.« (I., str. 63)

»Nenadoma se je zazdelo, da se je premaknila vsa ta realnost, da se je preganila kakor se nagne brod na morju, kakor da vstaja in se niža. Ob ostrih robovih hiš, gora, pouličnih drogov si zapazil čudovite mavrične sence, ki so spremljale skrivnostno dvojno svetlobo tostranosti in onostranosti. Med tisto trdo realnost in večnost je stopilo novo: vedno premikajoča se, nihajoča oblika trajnega izpreminjanja in pregibanja. Realne sence so se daljšale v neskončnost; človek, ki je šel po cesti je segal s senco stoletja naprej, kajti solnce je šlo že za njim. / Prišel je, stoletjem brat čez dvesto let in se začudil brat tistih medsferičnih senc, luči, ki je kakor godba iz onostranosti, ki se blesti in drugega nič da vsi predmeti izgube svoje sence, da se vse svetlika kakor v četrtem prostoru svetovne duše, v prostoru koder nastopajo predmeti v svoji istinitosti in izžarjujejo samo svoje bistvo.« (I., str. 734)

Gornji dve pesmi, prva v verzih, ki sem jih izpisal s poševnicami, druga v prozi, sta iz prve knjige neobjavljenega dela Kosovelove zapuščine; v njej je Miklavž Komelj zbral poezijo, prozo, dramatiko in druge zapise. V drugi knjigi pa esejistične fragmente, aforizme, študijsko gradivo … V spremnih esejih urednik povzame, kako smo najprej spoznali Kosovela kot »pesnika Krasa« (Pesmi, 1927 idr.), štiri desetletja pozneje kot najvidnejšega evropskega konstruktivista (Integrali, 1967), zdaj pa je »čas za še en nov korak: da poskušamo brez vseh identifikacijskih opor prepoznati absolutno sodobnost njegovega opusa v fokusiranosti njegove pisave na 'praznoto našega pracilja'; to pa pomeni odkrivanje tiste evokativnosti onkraj klasifikacij, ki je ostala nemišljena ravno zato, ker je tako direktna, ko naslavlja neko receptivnost, ki še ni izoblikovana – in za katero ni dovolj, da je receptivnost, saj se lahko s sporočenim zares srečamo šele v kreaciji, ko sami postanemo tisto, kar smo hoteli sprejeti …« (II., str. 896) Kakorkoli že, zdaj imamo v knjigah vsega in celega Kosovela. In če velja Prešeren za največjega slovenskega pesnika sploh, potem je očitno, da je Kosovel naš največji pesnik dvajsetega stoletja in morda tudi najbolj evropski od naših pesnikov. In zdaj je vsaj nekaterim že bolj poznan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 18. julij 2022 / 16:22

Vezenine, ki pripovedujejo zgodbe

V Okroglem stolpu Loškega muzeja si je mogoče do konca avgusta ogledati razstavo Zavoda Tri z naslovom Izvezene zgodbe, na kateri se s svojimi zgodbami v besedi in izvezenih platnih predstavljajo pris...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 8. avgust 2021 / 18:02

Sladoleda za tisoč dvesto kranjskih bazenov

Države v Evropski uniji naredijo na leto toliko sladoleda, da bi z njim lahko napolnili skoraj tisoč dvesto kranjskih olimpijskih bazenov.

GG Plus / nedelja, 8. avgust 2021 / 15:44

Kroparski kovač Luckmann in razvoj Ljubljane

V Ljubljani se je 8. avgusta 1841 rodil podjetnik Karl Luckmann. Bil je ravnatelj Kranjske industrijske družbe na Javorniku (Jesenice) in v letih 1878–1906 zastopnik veleposestnikov v kranjskem dež...

Kronika / nedelja, 8. avgust 2021 / 15:40

Kradejo tudi v kampih

Bled – Samo v sredo so blejski policisti obravnavali dve tatvini v kampih. V enem primeru je bilo ukradeno gorsko kolo večje vrednosti, v drugem pa iz šotora elektronska naprava. Kolo je bilo prisl...

Domžale / nedelja, 8. avgust 2021 / 15:39

Prenovili planinsko pot na Homški hrib

Markacisti Planinskega društva Domžale so priljubljeno pot, ki je bila že kar nevarna, utrdili z lesenimi stopnicami.

Jesenice / nedelja, 8. avgust 2021 / 15:38

Nov most čez Savo Dolinko na Hrušici

Hrušica – V sklopu projekta izgradnje druge cevi predora Karavanke je Dars zgradil tudi nov most čez Savo Dolinko na lokalni cesti na Hrušici. Sedanji most je namreč dotrajan in poškodovan. Novi mo...