Srečko Kosovel, Vsem naj bom neznan I.–II., zbral in uredil Miklavž Komelj, Goga, Novo mesto, 2019, 940 in 968 strani

Vsem naj bom neznan

»Jaz nočem, da strmi / kdo v mojo dušo. // Vsem naj bom / neznan. // Dekle ob oknu gleda / misli kje sem / Jaz pa sem že mrtev.« (I., str. 63)

»Nenadoma se je zazdelo, da se je premaknila vsa ta realnost, da se je preganila kakor se nagne brod na morju, kakor da vstaja in se niža. Ob ostrih robovih hiš, gora, pouličnih drogov si zapazil čudovite mavrične sence, ki so spremljale skrivnostno dvojno svetlobo tostranosti in onostranosti. Med tisto trdo realnost in večnost je stopilo novo: vedno premikajoča se, nihajoča oblika trajnega izpreminjanja in pregibanja. Realne sence so se daljšale v neskončnost; človek, ki je šel po cesti je segal s senco stoletja naprej, kajti solnce je šlo že za njim. / Prišel je, stoletjem brat čez dvesto let in se začudil brat tistih medsferičnih senc, luči, ki je kakor godba iz onostranosti, ki se blesti in drugega nič da vsi predmeti izgube svoje sence, da se vse svetlika kakor v četrtem prostoru svetovne duše, v prostoru koder nastopajo predmeti v svoji istinitosti in izžarjujejo samo svoje bistvo.« (I., str. 734)

Gornji dve pesmi, prva v verzih, ki sem jih izpisal s poševnicami, druga v prozi, sta iz prve knjige neobjavljenega dela Kosovelove zapuščine; v njej je Miklavž Komelj zbral poezijo, prozo, dramatiko in druge zapise. V drugi knjigi pa esejistične fragmente, aforizme, študijsko gradivo … V spremnih esejih urednik povzame, kako smo najprej spoznali Kosovela kot »pesnika Krasa« (Pesmi, 1927 idr.), štiri desetletja pozneje kot najvidnejšega evropskega konstruktivista (Integrali, 1967), zdaj pa je »čas za še en nov korak: da poskušamo brez vseh identifikacijskih opor prepoznati absolutno sodobnost njegovega opusa v fokusiranosti njegove pisave na 'praznoto našega pracilja'; to pa pomeni odkrivanje tiste evokativnosti onkraj klasifikacij, ki je ostala nemišljena ravno zato, ker je tako direktna, ko naslavlja neko receptivnost, ki še ni izoblikovana – in za katero ni dovolj, da je receptivnost, saj se lahko s sporočenim zares srečamo šele v kreaciji, ko sami postanemo tisto, kar smo hoteli sprejeti …« (II., str. 896) Kakorkoli že, zdaj imamo v knjigah vsega in celega Kosovela. In če velja Prešeren za največjega slovenskega pesnika sploh, potem je očitno, da je Kosovel naš največji pesnik dvajsetega stoletja in morda tudi najbolj evropski od naših pesnikov. In zdaj je vsaj nekaterim že bolj poznan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sobota, 17. oktober 2009 / 07:00

Renesansa kmalu odprta?

Investitor dovoljenje za obratovanje pričakuje v tednu dni, krajani pa opozarjajo na še vedno nezgrajeno novo cestno povezavo.

Objavljeno na isti dan


Jezersko / sobota, 16. julij 2016 / 22:31

Od torte iz frotirja do knjige iz blaga

Jezersko – Vsaki dve leti članice skupine za ročna dela priredijo razstavo svojih izdelkov. Letos so jo v Korotanu, kjer bo v prihodnje medgeneracijski center, odprle junija ob občinskem prazniku,...

Kamnik / sobota, 16. julij 2016 / 22:29

Muzejska pot je še vedno gradbišče

Kamnik – Delavci Komunalnega podjetja Kamnik te dni intenzivno urejajo makadamski del Muzejske poti, ki vodi do gradu Zaprice, v katerem ima sedež Medobčinski muzej Kamnik. Dela, ki se izvajajo skl...

Zanimivosti / sobota, 16. julij 2016 / 22:20

Čriček

V poletnih večerih mnoge znova osrečuje popolna harmonija petja čričkov, v katerem odzvanja narava sama v svoji čudežni raznolikosti. Njihova melodija lahko predstavlja romantično ozadje mladim zal...

Nasveti / sobota, 16. julij 2016 / 22:18

Nočna straža v veleblagovnici

Letos mineva 410 let od rojstva velikega holandskega slikarja Rembrandta (1606–1669), ki je leta 1642, ko je bila Nizozemska še pod špansko krono, ustvaril znamenito skupinsko sliko Nočna straža....

GG Plus / sobota, 16. julij 2016 / 22:18

Kako je postala očetova last

Azrine težave so se začele že ob njenem rojstvu. Ko je prijokala na svet, je bila njena mama stara skoraj 46 let, očetu pa je bilo petnajst let več. Po vasi se je hvalil, da je 'naredil' t...