V Sloveniji vsaka peta ženska žrtev nasilja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 14:08

Po podatkih statističnega urada je eno izmed oblik nasilja, povzročeno tako v partnerskem odnosu kot zunaj njega, v Sloveniji doživelo 22 odstotkov žensk v starostni skupini od 18 do 74 let. V Srebrni niti opozarjajo tudi na nasilje nad starejšimi ženskami.

Brdo pri Kranju – »Nasilje se v intimnopartnerskih odnosih in družini ne konča vedno po razpadu zveze ali ločitvi. Pogosto se nadaljuje, včasih samo spremeni obliko. Večina femicidov se zgodi v času, ko žrtve zapuščajo nasilne partnerje ali v prvem letu pa razhodu. Zato je treba zaščitne ukrepe za žrtve načrtovati za daljši čas. Ženske, ki se obračajo po pomoč na nevladne organizacije, povedo, da so partnerski odnos s povzročiteljem prekinile pred leti ali celo pred desetletjem, pa še vedno niso varne. Povzročitelji jih zalezujejo, jim grozijo, o njih širijo lažne govorice, nadlegujejo njihove bližnje, jih finančno izčrpavajo. Za nadaljevanje nadzora in nasilja povzročitelji/ce pogosto uporabljajo otroke,« je na drugi nacionalni konferenci z naslovom Starševstvo in stiki v primerih nasilja v družini, ki je v petek na Brdu pri Kranju potekala ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami (25. november), poudarila predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin.

Ženske najbolj ogrožene doma

»Kot opozarja stroka, žensk tam, kjer so najbolj ogrožene, čeprav bi morale biti najbolj varne, doma, ne mori ljubezen, ne mori ljubosumje, ampak mori nasilnež, torej konkretna oseba in zloraba njegove premoči nad žensko. Informiranje žrtev o njihovih pravicah in možnostih za pomoč ter podpora skupnosti pri ozaveščanju sta ključna za spodbujanje zaupanja v te institucije,« je opozorila predsednica republike Nataša Pirc Musar. »Moja iskrena želja pa je tudi ustrezno medijsko poročanje. Mediji igrajo pri tem pomembno vlogo, ki pa se je, vsaj v določenih primerih, morda še ne zavedajo dovolj. Prelaganje odgovornosti za nasilje na ženske, žrtve nasilja, sekundarna viktimizacija na institucijah, pozivi k retradicionalizaciji so neprimerne in nedopustne prakse, ki poskušajo utemeljiti nasilje nad ženskami s starimi predsodki in neenakostjo med spoloma in so korak nazaj v boju za enakost in pravičnost, ker povzročitelji nasilja ob takšnem pogledu na družinsko nasilje tako ne prepoznajo meja in svoje odgovornosti za nasilje,« je dodala.

Tudi državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin je poudarila, da se nasilje v družini pogosto dogaja v domačem okolju: »Žal je tudi v Sloveniji prepogosto, da otroci živijo v družinah, v katerih se dogaja nasilje, tudi zanemarjanje ter morebiti celo fizična in spolna zloraba. Če se otrok tako nauči škodljivih vzorcev, je velika verjetnost, da bo nosil posledice vse svoje odraslo življenje. Zato moramo vsi odrasli poskrbeti, da ta pravica ne ostane zgolj na papirju, temveč da jo resnično udejanjamo. Največ, kar lahko odrasli naredimo, je vzgajanje mladih v okolju, ki spodbuja nenasilje in spoštovanje samega sebe, drugih in ne nazadnje sveta, v katerem živimo. Nasilje v družini ni nikoli le težava posamezne družine, temveč celotne družbe, zato je prav, da to problematiko obravnavamo iz vseh zornih kotov in v institucijah zagotovimo čim bolj celostno obravnavo.«

Nasilju izpostavljene tudi starejše ženske

V Srebrni niti, združenju za dostojno starost, pa so v sporočilu za javnost opozorili na nasilje, ki so mu izpostavljene ženske, tudi starejše: »Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je zlorabo starejših oz. nasilje nad njimi mogoče opredeliti kot individualen ali ponavljajoč se način ravnanja, ki starejši osebi povzroča bolečino, škodo in stisko. Zloraba vključuje fizično, spolno, psihološko, finančno ali materialno nasilje. Študije so pokazale, da so starejši najbolj izpostavljeni psihološkim, čustvenim, fizičnim in finančnim zlorabam, od tega ženske opazno bolj od moških.«

Po podatkih policije je v Sloveniji vseh kaznivih dejanj nad starejšimi približno 5000 primerov letno, njihovo število pa se vsako leto zviša za približno 300. Največji delež zlorabljenih oseb je starih od 75 do 80 let, v 94 odstotkih so nasilni njihovi otroci, bistvene razlike med spoloma storilcev ni, moški so bolj fizično, ženske pa bolj psihično nasilne. »Nasilja nad starejšimi ženskami je več kot nad starejšimi moškimi. Ženske so ekonomsko in socialno bolj ranljive. V Sloveniji smo po revščini starejših žensk visoko pri vrhu držav EU. Istočasno pa imajo manj družbenega vpliva, več težav z informacijsko ali finančno pismenostjo kot druge družbene skupine itd.,« opozarjajo v Srebrni niti.

Najpogostejše fizično nasilje

Po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2022 je eno izmed oblik nasilja, povzročeno tako v partnerskem odnosu kot zunaj njega, v Sloveniji doživela vsaka peta oz. 22 odstotkov žensk v starostni skupini od 18 do 74 let. Najpogostejša oblika je fizično nasilje (vključno z grožnjami). Doživelo ga je 13 odstotkov žensk, spolno nasilje pa nekaj več kot devet odstotkov žensk. Devet odstotkov žensk, ki so bile žrtve fizičnega ali spolnega nasilja, je zaradi tega utrpelo telesne poškodbe, šest odstotkov žensk pa je bilo tarča tako resnih oblik nasilja, da so se bale za svoje življenje.