Bezeg, mini naravna lekarna

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / sreda, 10. junij 2009 / 06:00

Učinkovine, ki jih vsebuje črni bezeg - eterična olja, sluzi, vitamini B, C in E, čreslovine, razne kisline, flavonoidi, rutin in še mnoge druge - sestavljajo pravcato mini lekarno, ki naj najde svoje mesto v slehernem gospodinjstvu.

Bele cvetove črnega bezga (Sambucus nigra) naberemo junija, najbolje po močnem opoldanskem soncu, ko se še niso čisto razcveteli. Sušimo jih v tenki plasti na sončnem mestu. Ko so suhi, morajo ohraniti naravno barvo. V primeru, da nam počrnijo, jih zavržemo. Pravilno posušene cvetove hranimo v dobro zaprtih steklenih kozarcih ter jih po potrebi uporabimo za čaj, ki se bo za koristnega izkazal zlasti v zimskih mesecih. Ljudje, ki jih muči seneni nahod, naj bi ga pridno uživali tudi spomladi.

Varuje dom in zdravje

Bezgov grm sodi med drevesa, ki so jih naši predniki najbolj častili. Verjeli so, da v njem od pradavnine prebivajo dobra bitja, ki varujejo dom. Stari Grki in Rimljani niso izkoriščali samo njegovih magičnih moči, pač pa so ga uporabljali tudi kot črno barvo za lase ter z njim zdravili domala vse tegobe in bolezni. Zdravniki so ga svetovali kot učinkovit diuretik, ki močno žene na vodo, pri čirih in vnetjih kože ter pri boleznih rodil. V srednjem veku so ugotovili, da spodbuja znojenje in izkašljevanje.

Pri vnetju zgornjih dihal

Cvetove črnega bezga, pripravljene v obliki čaja, ki pospešuje potenje in izločanje bronhialnih žlez, ljudsko zdravilstvo uporablja zlasti pri zdravljenju prehlada, kašlja in gripe. Močno se izkažejo pri vnetjih zgornjih dihal, denimo pri senenem nahodu in vnetju obnosnih votlin. Pripomore k temu, da sluznica v nosu in grlu postane odpornejša na okužbe. Predpisujejo ga pri vnetju ušes in sinusov. Čeprav črni bezeg, ko cveti, pri marsikom povzroča neprijetne simptome senenega nahoda, po drugi strani lajša prav napade senenega nahoda. Spodbuja potenje in izločanje seča ter hkrati pospešuje izločanje odpadnih snovi iz telesa. Primeren je za uporabo pri potilnih kurah. Še večjo potilno moč dosežemo, če bezgu dodamo še cvet lipe (Tilia cordata) in/ali cvet kamilice (Chamomilla recutita). Bolniki s slabim srcem naj se o uporabi bezgovih cvetov za potilne kure posvetujejo z zdravnikom. Blaži artritis in revmatične bolečine. Grgranje bezgovega čaja je učinkovito pri boleznih dihal. Zunanja raba tega čaja pa se svetuje pri oteklinah in vnetjih.

Bezgov poparek

Eno žličko posušenih bezgovih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati pet do deset minut in precedimo. Čaj pijemo vroč oziroma topel trikrat na dan po eno skodelico. Čaj zoper prehlad, kašelj in gripo, bo še bolj zalegel, če mu dodamo žličko medu.

Bezgova šabesa

Bezgov sirup ali šabesa se zaradi osvežujočega okusa in obilice vitaminov priporočata bolnikom pri vročičnih obolenjih. Pripravimo jo lahko iz desetih litrov vode, dvanajstih bezgovih cvetov, enega kilograma sladkorja, treh limon in dveh decilitrov vinskega kisa.

Bezgova penina

Ivan Dimitrov v knjigi Aroma in fito terapija ponuja zelo zanimivo recepturo za pripravo penine iz bezgovih cvetov. Potrebujemo deset bezgovih cvetov, štiri litre vode, sto gramov medu, sedem žlic jabolčnega kisa in dve limoni. Vodo vlijemo v posodo, dodamo jabolčni kis in vmešamo med, dodamo sok ene limone in eno limono, narezano na kolobarje. Nazadnje dodamo cvetove, dobro premešamo, pokrijemo in pustimo stati na toplem. Napitek uporabimo po štiriindvajsetih urah.