Acroni: izmeno na čakanje

Upad naročil za okoli štirideset odstotkov sili vodstvo Acronija, da ukine eno izmeno in delavce pošlje na čakanje. Letos bodo poslovali z izgubo.

Jesenice – Po zapletih s službo za komuniciranje holdinga Slovenska industrija jekla – SIJ, ki očitno ni navdušena nad pisanjem o njihovih družbah, nam je končno uspelo pri glavnem direktorju jeseniškega Acronija Slavku Kanalcu preveriti vest o tem, da se odločajo, da bi tretjino zaposlenih poslali na čakanje.

V medijih se pojavljajo različna ugibanja o krizi naročil v Acroniju. Po podatkih s konca marca naj bi bila prepolovljena, glede na raven pred krizo, zato naj bi tudi lansko raven mesečne proizvodnje od 25 do 27 tisoč ton zmanjšali na 13 do 14 tisoč ton. Kakšno je sedanje stanje?

»Naročila niso zmanjšana za polovico. Trenutno prodajamo količinsko okoli 40 odstotkov manj izdelkov, pri čemer so razmere po programih različne. Veseli smo, da imamo na programu nerjavnih debelih pločevin, ki je naš udarni program, kar lepo povpraševanje in polnjenje naročil. Tako dosegamo rekordne deleže na sicer skrčenem evropskem trgu. Od lanskih dvajsetih odstotkov smo že blizu 30-odstotnemu deležu in dosegli smo svoj pomemben cilj, da postanemo drugi največji ponudnik teh jekel v Evropi. Če se bo okrevanje potrdilo, bomo investirali za povečanje kapacitet v tem programu.

Na drugih programih je slabše. Na drugih programih delamo za štirideset odstotkov manj kot lani.«

Iz sveta prihajajo prve novice o rahlem okrevanju, ki utegne tudi povpraševanje po jeklih povečati. Je to že mogoče občutiti? Kako je z obsegom naročil v drugem in tretjem trimesečju?

»Vsa jeklarska industrija v svetu je danes v krizi. Povsod so zmanjšali proizvodnjo za štirideset do petdeset odstotkov. So pa nekateri redki segmenti, kjer je opazno okrevanje, pri nas je to že omenjeni program nerjavnih pločevin. Tudi v našem programu elektro jekel ni drastičnega upada, pri konstrukcijskih jeklih je upad največji. Že v Sloveniji se vidi, da nekatera podjetja, ki so bila naši odjemalci, zelo krčijo poslovanje ali celo zapirajo vrata. Pozna se tudi velik upad investicij.

Pred dnevi je bil sprejet zakon o delnem povračilu plač za delavce na čakanju. Ali se v Acroniju resnično razmišlja o tem, da naj bi tretjino (470) delavcev poslali na čakanje?

»Na ta ukrep se pripravljamo. O njem smo razmišljali že v časih, ko je bil zakon še v pripravi, saj smo v primerjavi s konkurenco v slabšem položaju, ker ima večina evropskih jeklarjev tovrstno zakonodajo že urejeno in se je zanjo že zdavnaj odločila.

Prepričani pa smo, da se moramo na ta ukrep zelo dobro pripraviti in vse prizadete s tem dobro seznaniti. Uveljavili naj bi ga s prvim avgustom. Zelo pomembno je, da delavci razumejo, da ne gre za viške, pač pa dejansko za čakanje na delo. Preiti nameravamo s triizmenskega dela na dvoizmensko, kar pomeni, da bo ena izmena na čakanju. Da pa bi ne bili prizadeti le nekateri delavci, nameravamo s tem čakanjem 'kolobariti', torej vsak mesec poslati na čakanje drugo izmeno, pri čemer je čas čakanja tudi pomemben, da delavci, ki niso vključeni v delo, ne pozabijo, kar znajo, in ne izgubijo pozornosti za podrobnosti, ki pomembne v delovnem procesu.

Ob tem naj odločno zavrnem govorice, da bomo poslali na čakanje invalide, ali slabše delavce – slednje kategorije ne priznavam. Tudi o številu delavcev na čakanju ne morem natančno govoriti. Načelno velja ena izmena na programih, kjer ni dovolj naročil.«

Svetovna gospodarska kriza je občutno vplivala tudi na cene surovin in energije. Kako to občuti Acroni?

»Spremembe cen so v vsej verigi. Res so se znižale cene surovin in energije, vendar je to sprožilo tudi hud pritisk na naše cene. Na splošno so naše cene bolj padle kot cene surovin in energije, kar vpliva na našo profitabilnost. V svetu je za proizvodnjo jekel več kapacitet, kot je realnih potreb po jeklih, in konkurenčni boj je neusmiljen tudi z nižanjem cen.

Kar zadeva ceno električne energije, ki je za nas zelo pomembna postavka, naj povem, da imamo z dobavitelji dolgoletno pogodbo, po kateri smo tudi v časih visokih, celo podivjanih cen energijo dobili po ugodnejših cenah, sedaj ko so cene padle, pa ugotavljamo, da se je naša cena izenačila s tisto na borzah.«

Kako vpliva sedanje stanje na izvajanje načrtovanih investicij? O investiciji v kontinuirano vlivanje in kako se uresničuje program ekoloških investicij za pridobitev okoljskega dovoljenja?

»Program investicij izvajamo v skladu z načrtom in smo v teh kriznih časih eden največjih investitorjev daleč na okoli. Naprava za kontinuirano vlivanje, vredna okoli 30 milijonov evrov, je v fazi vročega testiranja, ki ugodno poteka. V jeklarni smo dobili nov brusilen stroj, bočni ravnalnik, menjamo 80 let stare škarje za mehanski razrez. Kar zadeva investicije za pridobitev okoljskega dovoljenja IPPC, pa lahko rečem, da smo program izpolnili razen ureditve brežine reke Save, ki pa zahteva izpraznitev jezera, ki je vezano na projekt doinstalacije HE Moste. To utegne biti naš edini zaostanek, medtem ko smo onesnaževanje zraka, vode in hrup sanirali.«

Kako globoka kriza v Rusiji vpliva na odnos do lastnikov in kaj pomenijo v poslovnih odnosih valutne razlike?

»Kar zadeva valutna gibanja, je za nas pomemben tečaj ameriškega dolarja, s katerim obračunavamo nakupe surovin v Rusiji. Sicer pa smo, ne glede na lastništvo samostojni poslovni subjekt, zato vpliva krize v teh odnosih ni.«

Kakšni so poslovni rezultati Acronija v prvem kvartalu?

»Na poslovni rezultat je imela investicija v kontinuirano vlivanje precejšen vpliv, saj smo morali proizvodnjo ustaviti kar za osem tednov. V prvem kvartalu beležimo negativen rezultat z izgubo okoli štiri milijone evrov, prav tako pričakujemo, da bomo tudi celo poslovno leto zaključili negativno. Po oceni z okoli desetmilijonsko izgubo.«