Breme raka v Sloveniji

Računsko sodišče je predstavilo revizijsko poročilo o tem, kako se Slovenija sooča s problematiko rakavih bolezni. Kritični so do ministrstva za zdravje, ki še nima celostnega načrta aktivnosti in ukrepov na tem področju.

»Rakave bolezni so drugi najpogostejši razlog za hospitalizacijo in predčasno upokojevanje v Sloveniji. 63.561 ljudi je leta 2005 imelo raka in samo v tem letu jih je za to boleznijo zbolelo 10.720. Zaradi raka je istega leta umrlo 5119 ljudi, kar je predstavljalo 27,2 odstotka vseh smrti,« je povedal Tomaž Vesel, prvi namestnik Računskega sodišča Republike Slovenije. Mogoče se sliši nenavadno, da se s tem ukvarja Računsko sodišče, a ravno ta institucija je pred kratkim predstavila revizijsko poročilo pod naslovom Kako se Slovenija sooča s problematiko rakavih bolezni. Revizijo je Računsko sodišče izvedlo od januarja 2000 do februarja 2009, pod drobnogled pa so vzeli ministrstvo za zdravje, ki naj bi bilo osrednji nosilec preventivnih programov preprečevanja in obvladovanja rakavih obolenj. Na področju primarne preventive so revizorji posvetili največ pozornosti ukrepom in aktivnostim za preprečevanje nastanka rakavih obolenj, katerih cilj je zmanjševanje stopnje obolevnosti. Na področju sekundarne preventive so namenili največ pozornosti aktivnostim zgodnjega odkrivanja raka, katerih cilj je zmanjševanje stopnje umrljivosti. »Brez osrednje povezovalne in koordinativne vloge ministrstva za zdravje obstoječa mreža akterjev, kot so inštitut za varovanje zdravja, območni zavodi za zdravstveno varstvo, onkološki inštitut, različni izvajalci zdravstvene dejavnosti in nevladne organizacije ne morejo učinkovito izvajati načrtovanih aktivnosti. Ugotovili smo, da stanje ni v celoti zadovoljivo, pa tudi cilji izvajanja aktivnosti preventive rakavih bolezni na nivoju države so pomanjkljivo opredeljeni. Stanje na področju financiranja primarne preventive rakavih bolezni je nepregledno: breme raka v Sloveniji ni samo osebno breme, ampak ima tudi javno–finančne posledice,« je povedal Tomaž Vesel in dodal, da mora ministrstvo za zdravje v devetdesetih dneh pripraviti odzivno poročilo, v katerem mora izkazati izvedbo popravljalnih ukrepov.

Stroški zdravljenja rakavih bolezni v obdobju 2000–2007 so na onkološkem inštitutu znašali 286,6 milijona evrov. Za financiranje primarne preventive v letih 2000-2007 je ministrstvo za zdravje namenilo 20,5 milijona evrov za vse kronične nenalezljive bolezni in raka skupaj. Še vedno pa so podatki glede na različne izvajalce pomanjkljivi. »Problematika rakavih obolenj je sicer obravnavana v različnih predpisih, vendar pa Slovenija še nima celostnega načrta aktivnosti in ukrepov na tem področju. Državni program obvladovanja rakavih bolezni, ki je v pripravi, bi lahko olajšal načrtovanje, koordiniranje, izvajanje in spremljanje vseh aktivnosti, vendar bo za njegovo uresničitev potrebno zagotoviti tudi ustrezne pogoje,« je poudaril Vesel.

Najpogostejši je kožni rak

Po napovedih naj bi v Sloveniji do 74. leta starosti za rakom zbolel vsak tretji moški in vsaka četrta ženska, rojena leta 2005. Najpogostejše vrste raka pri nas so kožni rak, razen melanoma (15,9 odstotka), rak debelega črevesa in danke (12,1 odstotka), rak na pljučih (11,4 odstotka), rak na dojkah (10,8 odstotka), sledijo rak na prostati (8,5 odstotka), rak na želodcu, rak v predelu glave in vratu, rak na materničnem vratu, … »Ministrstvo deluje predvsem na področjih omejevanja kajenja in porabe alkohola ter spodbujanja zdrave prehrane in telesne dejavnosti. Več pozornosti bi moralo nameniti tudi izvajanju preventivnih aktivnosti na področju kožnega raka in raka na prostati,« je izpostavil Vesel.

Zdravljenje večine rakavih obolenj je uspešnejše, če se jih odkrije v začetni fazi. »Aktivnosti so usmerjene na izvajanje priporočenih presejalnih programov, katerih učinki pomembno vplivajo na zmanjšanje obolevnosti in zmanjšanje umrljivosti. Pri nas imamo državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu ZORA, ki je tudi edini v celoti vzpostavljen in delujoč organiziran državni program presejanja raka v Sloveniji. Obstajata tudi državni program zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa in danke SVIT ter državni program zgodnjega odkrivanja raka na dojki DORA. Programa sta vsebinsko dobro zastavljena, a imata veliko »tehničnih« težav,« je povedal dr. Miroslav Kranjc, vrhovni državni revizor.

»Presejanje pomeni iskanje predstopenj ali začetne bolezni med na videz zdravimi ljudmi s preprostimi preiskavami, ki izločijo tiste, ki imajo morda predinvazijsko ali zgodnjo invazijsko obliko raka, zaradi česar so pri njih potrebne nadaljnje diagnostične preiskave,« je pojasnila Maja Primic Žakelj, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Program ZORA je uspešen

Presejalni program ZORA, ki ga izvajajo v onkološkem inštitutu, po petih letih delovanja že kaže pomembne javno zdravstvene rezultate. Prvi je visoka pregledanost žensk, torej odstotni delež žensk v starosti od 20. do 64. let, ki so v treh letih, kolikor je priporočeni interval med presejalnimi pregledi, opravile vsaj en pregled brisa materničnega vratu. »Če preračunamo pregledanost na pet let, kot je presejalni interval na Finskem in v Veliki Britaniji, je pri nas ta stopnja 82,1-odstotna. V Veliki Britaniji je bila v istem obdobju 78,6-odstotna, na Finskem pa že dolga leta ne presega 70 odstotkov. Drugi pomemben rezultat je manjše število novih primerov raka na materničnem vratu, incidenca raka na materničnem vratu se je v petih letih delovanja presejalnega programa zmanjšala za dobro četrtino, z 209 novih primerov leta 2003 na 151 novih primerov leta 2007. Problem je, ker se udeležba žensk z njihovo starostjo drastično niža.

Podatki Registra ZORA kažejo, da je bilo v letu 2007 pri 235.713 ženskah odvzetih in pregledanih 260.684 brisov. Na presejalnem pregledu je bilo 194.163 žensk (82 odstotkov). V registru histoloških izvidov je bilo registriranih 8.569 izvidov, skoraj dve tretjini (nekaj več kot polovico) je rezultat diagnostičnih posegov. Dobrih rezultatov zagotovo ne bi bilo mogoče doseči brez prizadevanja številnih ginekologov v primarnem zdravstvenem varstvu žensk, presejalcev in citopatologov v laboratorijih in vseh drugih strokovnjakov, ki sodelujejo v multidisciplinarnem postopku presejanja in zdravljenja predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu,« je povedala Žakljeva.

Program SVIT. Gre prepočasi?

Rak na debelem črevesu in danki je druga najpogostejša vrsta raka v Sloveniji. Poleg visoke incidence je ena največjih težav pri zdravljenju te vrste raka pozno odkrivanje - kar 85 odstotkov tega raka je odkritega v napredovani fazi. Nosilec državnega programa zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki programa SVIT je Zdravstveni dom Ljubljana – enota preventive CINDI Slovenija. V preteklem letu so načrtovali, da bodo v projekt vključili 260 tisoč vabljenih oseb, a so jih do oktobra 2008 povabili le nekaj čez devet tisoč. »Žal je bil v letu 2008 izveden samo pilotni del Programa SVIT, v katerega so bili vključeni prebivalci Ljubljane, Kranja in Celja v starosti od 64. do 68. let, ki so imeli urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Naslovnikom je bilo vročenih 9090 vabil, odzvalo se je 42,1 odstotka vabljenih. Med osebami, ki so na vabilo odgovorile, jih je bilo 13 odstotkov izločenih zaradi trajnih ali začasnih medicinskih izključitvenih meril: že diagnosticiran rak na debelem črevesu in danki, kronična vnetna črevesna bolezen in kolonoskopija v zadnjih treh letih (brez patoloških sprememb). Žal je poleti 2008 prišlo do resnih organizacijskih zapletov, ki so povzročili težave na področju delovanja informacijskega sistema, ki podpira Program SVIT. To je bil tudi razlog, da se je izvajanje programa na državni ravni začelo šele sredi aprila 2009. Letos prioritetno vabimo tiste, ki so rojeni leta 1920, poleg teh pa osebe, rojene na neparne letnice. Osebe, rojene na parne letnice, bomo povabili v program prihodnje leto. V letošnjem izvajanju programa smo do konca maja poslali 18 767 vabil v program,« je povedala Marjeta Keršič - Svetel, predstavnica za stike z javnostmi Programa SVIT.

Ob tem je treba še dodati, da je Program SVIT letos dobil le 75 odstotkov denarja, potrebnega za izvajanje programa. Kot je povedal Miroslav Kranjc, je program SVIT finančno ovrednoten na 16 milijonov evrov za obdobje 2007-2011. »Program bomo letos izpeljali s pomočjo prihranjenih sredstev iz lanskega leta,« je povedala Keršičeva. Generalna direktorica Direktorata za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje Mojca Činč pa je dejala: »Izveden je že skoraj v celoti prenos dejavnosti programa SVIT iz primarnega zdravstvenega varstva na terciarno, to pomeni na Inštitut za varovanje zdravja, tako da pričakujemo mnogo manj težav in mnogo hitrejše reševanje.«

Zgodnje odkrivanje raka na dojkah

»Presejalni program za raka na dojkah DORA zahteva poleg ustreznega informacijskega sistema tudi visoko kakovostno opremo (mamografe) in primerno usposobljeno osebje (radiologe in radiološke inženirje). Večina mamografskih aparatov v Sloveniji za presejanje ni primerna, žal pa tudi nimamo dovolj usposobljenega osebja za delo v presejanju. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo vzpostavili najmodernejši informacijski sistem za vabljenje žensk na presejalni pregled in za spremljanje vseh aktivnosti in rezultatov programa. Vzpostavljamo prvi presejalno–diagnostični center, ki deluje od aprila 2008, a ta zaradi neurejenega načina plačevanja storitev izvajalcem v prvem letu ni deloval v polnem obsegu,« je povedala Žakljeva.

V letu dni se je v okviru programa DORA presejalnega pregleda, na katerega vabijo ženske med 50. in 69. letom starosti, udeležilo 63 odstotkov vseh naročenih žensk. Smo z odzivom res lahko zadovoljni? Od teh so pri skoraj 8 odstotkih žensk izvedli dodatne preiskave in diagnosticirali 18 rakov na dojkah. »Program DORA se bo iz Ljubljane v druge slovenske regije širil takoj, ko bodo izvedene nabave mobilnih enot,« je še povedala Žakljeva. Kot je povedala Mojca Činč, naj bi bile mobilne enote na voljo leta 2010.

»V odzivnem poročilu ministrstva za zdravje pričakujemo (najmanj) dvoje: rešitev Programov SVIT in DORA ter učinkovit državni program obvladovanja rakavih bolezni s terminskim in finančnim planom,« je zaključil Tomaž Vesel iz računskega sodišča.