Odpadki v Kovorju
G. Anton Šuštar je za prejšnjo številko Gorenjskega glasa preskrbel nekaj mojih citatov glede izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki v Kovorju. Ne vem sicer, kaj je hotel z njimi povedati, lahko pa rečem, da še danes trdno stojim za vsako objavljeno trditvijo.Zdravo okolje je pomembna vrednota in ponosen sem, da nam je zaradi naše odločnosti v Kovorju uspelo preprečiti, da bi v neokrnjeni naravi zgradili regijski center za predelavo odpadkov za 220 tisoč ljudi, s pripadajočo sortirnico, objektom MBO in odlagalnimi polji za 130 tisoč ljudi. Vse to bi se raztezalo na najmanj 150 tisoč kvadratnih metrov in še vedno takšnemu projektu, ki v Kovor absolutno ne sodi, močno nasprotujem.
Potrebno je poudariti, da je v minulih letih prišlo do nekaterih zakonodajnih sprememb in odlagališča za eno občino niso več mogoča – da deponija po 15. juliju 2009 pridobi obratovalno dovoljenje, mora sprejemati odpadke za najmanj 55 tisoč ljudi. Kovor je trenutno najmanjša slovenska deponija in zato, da zagotovimo njeno nadaljnje obratovanje, moramo sprejeti del odpadkov iz MO Kranj (do 8 tovornjakov na dan).
S tem na eni strani izkažemo podporo enotnemu gorenjskemu konceptu ravnanja z odpadki, ki predvideva center za predelavo odpadkov v MO Kranj in odlaganje ostanka na Mali Mežakli in v Kovorju. Na drugi strani pa bom kot župan preprečil katastrofo, saj bi morebitno zaprtje kovorske deponije pomenilo enormno povišanje cen komunalnih položnic za naše občane. Zato skoraj ne morem verjeti, da tisti, ki so zagovarjali umestitev megalomanskega regijskega centra v Kovor, sedaj samo zaradi nagajanja meni osebno, zahtevajo zaprtje deponije v Kovorju. Pri tem pa jim je malo mar za Tržičane in za to, kako bodo v teh težkih časih plačevali tudi do petkrat dražje položnice za odvoz smeti. Resda sem kot politik vajen različnih umazanih iger, ampak včasih tudi sam ostanem brez besed …
mag. Borut Sajovic
župan Občine Tržič
Ker se je tema izčrpala, zaključujemo polemiko o odpadkih v Kovorju.
Uredništvo