Bela zima, beli česen

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / torek, 15. januar 2013 / 06:00

Okoli nas je vse belo, pa naj bo tokrat v belem tudi naša domača lekarna. V času, ko nas množično napadajo virusi, na pohodu je tudi že gripa, je modro v še večji meri uživati živilo in zdravilo, ki ga premore vsako gospodinjstvo - česen. Ta dišeči biser, kot ga nekateri imenujejo, vsebuje substance, ki so najmočnejši antibiotik narave in kot takšen preprečuje okužbe z bakterijami, glivicami in virusi.

Česen (Allium sativum) je ena najstarejših zdravilnih rastlin. Egipčani naj bi ga gojili že pred petimi tisočletji. Faraoni so ga jemali s sabo v posmrtno življenje. Za boljšo storilnost naj bi ga uživali tudi sužnji med gradnjo piramid. Zapise o česnu so našli tudi na sumerskih glinenih ploščicah (okrog 2500 pr. Kr.). Česen so čislali tudi Grki. Priporočal ga je sam oče medicine, Hipokrat, za Pitagoro pa je bil česen kralj začimb. No, kljub temu pa v Afroditino svetišče ni smel stopiti nihče, ki je pred tem jedel česen. Na veliko pa naj bi ga kot poživilo uživali športniki na prvih olimpijskih igrah. V starem Rimu je Plinij priporočal česen v 40 terapijah, proti koleri, kugi, tifusu, driski, vnetju pljuč in glavobolu. Galen ga je hvalil kot zdravilo zoper vse bolezni. O česnu govori tudi Sveto pismo. Naši predniki so verjeli, da česen preganja vampirje, volkodlake in drugo zalego. Mamice so pod blazine dojenčkov polagale strok česna kot zaščito pred zlimi vplivi.

Zdravilne lastnosti v česnu imajo žveplove spojine, kot so alicin, vinilditiini, ajoeni, ki mu dajejo značilen vonj. Alicin je snov, ki se iz česna sprosti, kadar ga stremo, in spodbuja imunski sistem. Česen je modro uporabljati kot preventivo proti večini okužb dihal in prebavil. Surov česen občutno poveča moč imunskega sistema in njegove sposobnosti uničevanja nezdravih celic.

Preprečuje vnetja

V ljudskem zdravilstvu je česen priljubljeno zdravilo, ki pospešuje znojenje, lajša izkašljevanje, blaži krče, razkužuje, onemogoča bakterije, glivice in viruse, znižuje krvni tlak, uničuje črevesne zajedavce in še marsikaj. Po ljudskem izročilu se uporablja za zdravljenje vnetih zgornjih dihalnih poti, ušes, oslovskega kašlja ter prehlada in gripe. Kot zunanje sredstvo se uporablja pri kurjih očesih, bradavicah, vnetju ušesa, mišičnih in živčnih bolečinah, artritisu in išiasu.

Proti holesterolu

Ne le ljudsko zdravilstvo, pač pa tudi klinične raziskave, ki so jih opravili v zadnjih treh desetletjih, potrjujejo, da redno uživanje česna nekoliko zmanjša raven holesterola v krvi – in to že po enem, še močneje pa po treh mesecih. Redno uživanje česna znižuje tudi previsok krvni tlak in zmanjša nevarnost za nastanek tumorjev. Učinkovine v česnu namreč delujejo antioksidativno, lovijo proste radikale in tako preprečujejo poškodbe celic. Za preprečevanje ateroskleroze naj bi na dan zaužili eno glavico česna.

Strok ali dva na dan odžene …

Trije do štirje stisnjeni stroki česna, ki jih lahko zmešamo z destilirano vodo, so najpreprostejši način, da na dan zaužijemo dober odmerek alicina. Ta pripravek ureja tudi sluzi v pljučih pri tistih, ki imajo težave s kroničnim bronhitisom. No, česen bo odlično deloval že, če na dan prežvečimo strok ali dva.

V kapsulah

Če nad česnom vihate nosove in se vam zdi, da se mu bolj kot dišeči biser poda ime smrdeča sapa, a bi kljub temu želeli izkoristiti njegove naravnost odlične zdravilne lastnosti, si umislite česen v obliki kapsul. V tem primeru zdrobljene česnove čebulice macerirajo v rastlinskem olju in macerat polnijo v mehke kapsule. Dobro je, če so kapsule odporne na želodčno kislino – česnovo vsebino namreč potem z dišečimi spojinami vred sprostijo šele v tankem črevesju in zato povzročajo bistveno manj neprijetnih sopojavov, ki ljudi pogosto motijo pri uživanju svežega česna. Najbolj pogost način uporabe pa je kljub vsemu kulinaričen, saj je česen odlična začimba, ki popestri okus jedi, hkrati pa z njim nezavedno v telo vnesemo številne koristne snovi. Zaključimo pa z modrostjo Alice May Brock, avtorice kuharskih knjig: »Paradižnik in origano naredita jed italijansko, vino in pehtran francosko, kisla smetana rusko, limone in cimet grško, sojina omaka kitajsko, česen pa naredi jed dobro.«