Srce, ljubim računalnik (60)

Besedilo: Lea Peterlin
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 1. junij 2009 / 06:00

Drage moje dame, verjetno se nekaterim dogaja, da možje hodijo domov vse kasneje, delajo ob neobičajnih urah in kar naenkrat presedijo za računalnikom precej več ur, kot je običajno.

Ja, dva od desetih pač vse to morata, ker so na vrata potrkali časi, ko delamo še tisto, kar so prej delali drugi, a večini je vse skupaj bolj izgovor, zato da lahko visijo na internetu in raziskujejo njegovo globino in širino. Tako marsikdo odkrije 'globino' spletnih pogovornih kanalov, nekateri pa se seznanijo tudi z njihovo plitkostjo.

Povem vam, vaši fantki, možje ali zdolgočaseni partnerji so odkrili novo obliko prešuštvovanja, kjer lahko živijo svoje fantazije, se poskušajo izživeti, menjajo vloge, so osvajalci, strašni vitezi, pomembni menedžerji, umetniki s skorajda shizofreničnim talentom, ljubitelji prstov na nogah, opravljajo neverjetne naloge, sanjarijo o seksu s Pamelo Anderson (ali Jamesom Bondom), želijo, da so kaznovani, ker so bili ves teden poredni ... Nekateri celo pravijo, da jim spletni klepet da precej več ljubezni kot lastna žena, jih čustveno izpopolnjuje, jim nariše nasmeh na obraz, saj jih 'končno nekdo razume', medtem ko spet drugi iščejo goli seks.

Menda ni z ženskim podivjanim svetom v teh dneh nič drugače. Po nekih raziskavah naj bi bilo poročenih in zdolgočasenih žena na teh portalih še več.

Ljubezensko razmerje med osebo in računalnikom je lahko zelo intenzivno. Iz ur se razvijejo dnevi in nekje v prihodnosti se prej ali slej zgodi, da se meja tipkanja poruši, če le obstaja kanček privlačnosti med dvema dopisovalcema. Sledi zmenek. Najbolje brez obljub. Če si bosta všeč, pač skočita med rjuhe, in to je tudi vse. Verjetno gre na začetku za nekakšen občutek zmedenosti, vendar adrenalin prevlada.

Saj veste, kako je s prepovedanimi stvarmi in sladoledom: bolj ko nam nekaj prepovedujejo, večja je draž, po dober sladoled pa se vračamo v trgovino večkrat – celo v isto.

Redki pošteni vržejo karte na mizo in povedo, da so poročeni ali omožene, da imajo otroke, so pa tudi tisti, ki obljubljajo nebesa, strejo nekaj src, na koncu pa tako najbolj prizadenejo sebe in svoj odnos s partnerjem, saj si v svojem čarobnem svetu manipulacij in kroženja med spletnimi profili ustvarjajo sliko, ki je realni svet ne zdrži.

Tako minejo lahko meseci, včasih celo leta, vendar se na koncu občutek vsemogočnosti spleta porazgubi, saj strasti zbledijo – kot v ohlapnem zakonu.

»Ma vraga, folk začne gradnjo odnosov pri strehi, pa še temeljev niso postavili. Kaj temeljev, še parcelo iščejo, da ne govorim o tem, da se nekaterim med njimi sploh ne da parkirati vsak dan na isto parkirišče,« se rada pošali moja prijateljica.

(Pokojna babica št. 1 bi me verjetno ob branju mojih besedil vprašala, ali naj kaj zmoli zame, babica št. 2 pa bi se nasmehnila in me vprašala, kaj je vendar to … intra-med …)