Komentar: Mleko se ceni

Ko je Slovenija pred dobrimi petimi leti vstopila v Evropsko unijo, je bilo tudi marsikaterega gorenjskega kmeta strah, da ga bo mlečna kvota omejevala in da ne bo mogel pridelovati toliko mleka, kot bi ga lahko, glede na površine in število krav, in kot bi si ga želel. Štiriletne izkušnje s kvotami so pokazale, da je bil strah odveč in da je le malokateri kmet občutil kvote kot (nepremostljivo) oviro. Nasprotno: ob postopnem dvigovanju nacionalnih mlečnih kvot v državah Evropske unije in ob napovedani ukinitvi kvot v letu 2015 tudi gorenjski kmetje vse bolj spoznavajo, da kvote niso ovira, ampak predvsem tržna zaščita – zaščita mleka iz alpskih držav, kjer so pridelovalne razmere težje in stroški višji, pred mlekom iz držav z bistveno ugodnejšimi razmerami in tudi z nižjimi pridelovalnimi stroški. Kmetom pri tem pritrjuje tudi uradna Slovenija, ki skupaj s še nekaterimi evropskimi državami nasprotuje zviševanju kvot.

Je sproščanje trga s surovim mlekom tudi razlog za občutno zniževanje odkupnih cen in za novo mlečno krizo, v kateri je več tisoč nemških, belgijskih in francoskih kmetov že protestiralo in zahtevalo zmanjšanje nacionalnih mlečnih kvot? Zagotovo je to eden od razlogov, a »krivci« so še drugi: visoke odkupne cene v preteklem obdobju, predvsem v letu 2007, ko so se v Evropski uniji zvišale do petdeset odstotkov, znižanje cen krme in energentov, globalna finančna kriza in gospodarska recesija, višja prireja mleka v Novi Zelandiji in v Avstraliji, šibek dolar, ki je povzročil uvoz mleka iz ZDA po nižji ceni … Kmetijski ministri držav članic Evropske unije so se ob zniževanju odkupnih cen mleka v ponedeljek sicer dogovorili za pomoč »mlečnemu sektorju«, to je za predčasno koriščenje določenega dela subvencij za leto 2010, vendar pa Evropska komisija (ob neenotnosti članic Unije) še naprej odločno zavrača ponovno razpravo o mlečnih kvotah.

Da je Slovenija kot članica Evropske unije del skupnega evropskega trga, občuti tudi pri odkupnih cenah mleka, ki se ne znižujejo le drugod, ampak tudi pri nas. V nekaterih državah unije so v zadnjem času padle za 20 do 30 odstotkov, v Franciji, na primer, na 22 evrov za sto kilogramov, v Sloveniji je zniževanje nekoliko počasnejše. Po podatkih agencije za kmetijske trge je bila decembra lani odkupna cena za mleko standardne kakovosti 33,40 evra, januarja letos 31,81 evra, februarja 30,91 evra, marca 29,65 evra in aprila že samo 25,84 evra za sto kilogramov.