Pri sosedih smo vedno lahko prvi

"Zveza bank želi postati pomembna regionalna banka v alpsko-jadranskem prostoru. Naša prednost je poznavanje jezikov in kultur sosednjih narodov," pravi Feliks Wieser, novi predsednik upravnega odbora Zveze Bank v Celovcu, osrednje denarne ustanove Slovencev na Koroškem.

Konec aprila ste bili izvoljeni za predsednika upravnega odbora Zveze Bank Celovec, osrednje denarne organizacije Slovencev na Koroškem. Za mnoge to ni presenečenje, saj že nad dvajset let v različnih vlogah delujete v gospodarstvu in Vam zato bančništvo ni tuje.

»Treba je povedati, da so naši predniki že leta 1872 v Šentjakobu ustanovili zadružno posojilnico, ki so jih nato zelo hitro ustanavljali še v drugih večjih krajih na Koroškem. Ker je bilo po plebiscitu leta 1920 v poslovanju vedno več težav, so se slovenske zadruge in posojilnice leta 1926 vključile v Raiffeisnov sistem samopomoči. Največja katastrofa sta bila nacizem in fašizem, ki sta uničila slovenske kulturne in šolske ustanove, zadrugam in posojilnicam pa sta vzela premoženje. Po vojni sta se slovensko zadružništvo in bančništvo znova postavila na noge, vendar nista uspela vedno slediti novim razmeram, razvoju blagovne menjave med Avstrijo in nekdanjo Jugoslavijo in novim oblikam gospodarjenja in trgovanja. Razvoj je prišel do neke ravni, na kateri se je ustavil.«

Je to današnje stanje?

»Ni ravno tako. Treba pa je samokritično priznati, da smo oziroma so takrat, ko se je začela Evropska unija širiti in se je vanjo vključila tudi Slovenija, malo zaspali. Druge avstrijske banke so se hitro pojavile v Sloveniji in drugih delih nekdanje Jugoslavije, naši zadružniki pa so se preveč obotavljali. Sam sem vedno zagovarjal stališče, da moramo biti mi prvi v Ljubljani, v Mariboru, v Zagrebu, v Istri. Sedaj je naša naloga, da v največji mogoči meri nadoknadimo zamujeno.«

Kakšen je današnji položaj Zveze Bank?

»Zveza Bank ima status koroške deželne banke v okviru Raiffeisna in je popolnoma enakovredna nemški deželni Raiffeisnovi banki. Raiffeisen ima namreč v vsaki avstrijski zvezni deželi po eno deželno banko, na Koroškem pa dve. Delujemo po zadružnem pravu in imamo sedež v Celovcu. V Zvezo Bank je vključenih sedem samostojnih posojilnic od Zilje do Pliberka, ki ne poslujejo le v južnem delu Koroške, ampak v celotni deželi. Podružnico imamo tudi v Ljubljani v Bravničarjevi ulici. V Raiffeisnovi organizaciji se tudi v zahtevnejših razmerah počutimo v redu in upamo, da nas bo Raiffeisen tudi v prihodnje imel za enakovredno deželno banko in nam, če bo potrebno, solidarno pomagal tako kot drugim članicam. Skupna bilančna vsota Zveze Bank je okrog 740 milijonov evrov, posamezne posojilnice in krovna ustanova v Celovcu pa so kar močno prisotne v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem. Skupno je v Zvezi Bank zaposlenih okrog 150 sodelavk in sodelavcev, od tega okrog 60 v centrali v Celovcu.«

Vaša Zveza je nekaj posebnega tudi zato, ker je osrednja finančna organizacija Slovencev na Koroškem.

»Res smo nekaj posebnega, saj v naše poslovalnice prihajajo slovensko, nemško in drugače govoreči Korošci, in tudi turisti. Čeprav so naše posojilnice v večinskem lastništvu slovenskih zadružnikov na Koroškem, želimo kot normalna banka delati z vsemi ljudmi in gospodarstvom tega območja. Na vratih nikogar ne obrnemo. Za nas je vsaka stranka dobrodošla. Želimo postati čim bolj atraktivni, saj smo edini v tem prostoru, ki brezhibno govorimo slovensko in nemško, poznamo slovensko in nemško kulturo, razmere v Sloveniji, Avstriji, Hrvaški, Srbiji, Julijski Krajini in širše, govorimo angleško in italijansko ter vsaj pasivno tudi jezike nekaterih drugih narodov. Na slovenskih šolah v Celovcu se mladi lahko učijo štirih ali celo petih jezikov, zato so danes številni koroški Slovenci in Slovenke, absolventi teh šol, zaposleni v avstrijskih bankah po Srednji Evropi.«

V gradivih Zveze Bank sem prebral, da je kar precej varčevalcev iz Slovenije in da sta Slovenija ter njena soseščina območje, kjer želite svoj vpliv še povečati.

»Nekatere naše posojilnice dosegajo v Sloveniji tudi do polovice svojega prometa, bodisi v obliki hranilnih vlog ali posojil. Pri Zvezi Bank je denar varno naložen, saj za vsako vlogo jamči Raiffeisnova centrala, njen sistem pa je tako velik in pomemben, da bi bila z njegovim propadom ogrožena država. Naši predhodniki so bili pogumni in inovativni, kar pa ne pomeni, da je dovolj vztrajati na njihovem nivoju. Mi moramo biti še bolj inovativni in se povezati s finančnimi ustanovami v Sloveniji, v italijanski deželi Furlaniji in Julijski Krajini in mogoče še širše.«

Kot manjši banki vam ne bo lahko, saj na tem območju že deluje nekaj velikih, močnih bank.

»Po zaslugi slovenskih izobraževalnih ustanov na Koroškem so v naši banki zaposleni ljudje, ki so v alpsko-jadranskem prostoru, v katerem živi okrog 7 milijonov ljudi, bolje izobraženi kot drugi, čeprav so končali šole enakega ranga. V prihodnje bo treba nameniti strokovnemu in jezikovnemu izobraževanju ter še posebej vzgoji za primeren odnos do strank še posebno pozornost. Vedno poudarjam, da izobraževanja ni nikoli preveč. Danes nekateri veliki avstrijski bančni sistemi selijo storitvene in servisne dejavnosti za stranke na Poljsko, na Češko ali celo v Indijo. Kot dolgoletni gospodarstvenik opažam, da se je zato individualni servis zelo poslabšal in da zaradi varčevanja vedno manj uslužbencev dela s strankami. Ko prideš na banko, želiš, da ti prijazno ponudijo stol, ti postrežejo s kavo, se prijazno pogovorijo s teboj in ti dajo občutek, da si dobrodošel, ne pa da te gledajo kot nadlogo, ki živcira ljudi na okencu. V banko, kjer bom moral stati v vrsti, mene ne bo. Mi želimo biti med strankam prijaznimi bankami.«

Po izvolitvi za predsednika upravnega odbora ste dejali, da mora Zveza Bank še naprej kljub drugačnim razmeram negovati izvirne vrednote njenih ustanoviteljev, med katerimi je še posebej pomembna solidarnost.

»S tem sem mislil predvsem to, da 'kazino kapitalizem' ni naša vizija. Težnja po hitrem bogatenju in visokih zaslužkih bi bila za našo banko nevarna. Mi bomo še naprej negovali partnerstvo, sodelovanje in medsebojno pomoč med posojilnicami in centralo v Celovcu ter druge vrednote sodobnega zadružništva. Zveza Bank želi postati ena od najbolj uspešnih malih bank v prostoru Alpe-Jadran. Če se bo posvetila individualnim strankam, malim in srednjim podjetjem in morda v sodelovanju kot celota tudi večjim, če bo vsaka stranka dobrodošla in deležna največje mogoče pozornosti, če se bo vključila v gospodarske tokove na tem območju, ji je tudi v težjih razmerah zagotovljen uspeh.«

Ali finančna in gospodarska kriza ogrožata poslovanje banke?

»Ne. Bilance so v redu. V posameznih primerih so donosi slabši, vendar večjih problemov zaradi morebitnih špekulacij v preteklosti ni. Tisti, ki prinese k nam denar, nam zaupa. Prav tako pa mora banka zaupati tistemu, ki mu posoja denar. Gre torej za medsebojno zaupanje, kar je velika stvar in ga je treba negovati. Zato bančniki ne smemo delovati kot neki domišljavi gospodje, ki se lepo oblačimo in delimo miloščino, ampak se moramo predvsem zavedati, da moramo skrbno ravnati z denarjem, ki nam ga posamezniki ali podjetja zaupajo, in jim pomagati, da lahko delajo in zaposlujejo in da lahko skupno napredujejo tudi v težjih časih.«