Premajhna ponudba dolgoročnih posojil

Nezadostna ponudba dolgoročnih posojil otežuje poslovanje podjetij. Banke potrebujejo poroštvo države za dolgoročno zadolževanje v tujini.

Ljubljana – Banka Slovenije je predstavila poročilo o finančni stabilnosti v Sloveniji. Kot je ob tem dejal Božo Jašovič, član Sveta Banke Slovenija, odgovoren za področje finančne stabilnosti, v poročilu letos namesto o potencialnih tveganjih že govorijo o uresničitvi določenih tveganj. Mednarodna finančna kriza je namreč resno prizadela normalno delovanje številnih bank po svetu in tudi v Sloveniji je obdobje dokaj visoke stopnje stabilnosti finančnega sistema prešlo v obdobje negotovosti z višjo mero tveganja. Visoka kreditna rast, ki jo je zahtevala prekomerna gospodarska aktivnost še v začetku leta 2008, je bila možna le ob pridobivanju bančnih virov v tujini, ki so se še do nedavnega zdeli neomejeni. Zaostritev finančne krize jeseni lanskega leta in porušeno zaupanje na finančnih trgih, ko ni bilo več možno dostopati do tujih bančnih virov, sta povzročila popoln preobrat v kreditni ponudbi slovenskih bank. Ponudba posojil se je zmanjšala, hkrati pa se je s prenašanjem krize v gospodarstvo začelo umirjati tudi kreditno povpraševanje.

»Za normalizacijo kreditne ponudbe je treba najprej zagotoviti nemoteno financiranje slovenskih bank v tujini. Dosedanji ukrepi bank - kratkoročno zadolževanje pri Evropski centralni banki, povečevanje kratkoročnih depozitov ministrstva za finance v bankah in zmanjševanje kratkoročnih naložb v tujini zagotavljajo le likvidnost bank in s tem redno odplačevanje zapadlih obveznosti do tujih posojilodajalcev, ne rešujejo pa problema pridobivanja dolgoročnih, stabilnih virov,« je dejal Božo Jašovič in poudaril, da je za kreditno rast potrebno dolgoročno zadolževanje v tujini, pri tem pa je zaradi močno okrnjenega delovanja mednarodnih finančnih trgov pomembno izvajanje sicer že lani sprejetega ukrepa o poroštvu države. Odlašanje pri izvajanju tega ukrepa bo gospodarstvu povzročilo še dodatno škodo, ki se bo kazala v poslabševanju likvidnosti podjetij in povečevanju plačilne nediscipline. Obrat kreditnega cikla in gospodarska kriza pa po Jašovičevi oceni povečujeta tudi kreditno tveganje, ki postaja odločilno za uspešnost poslovanja bank v prihodnjih letih. Banke, ki se bodo na povečano kreditno tveganje odzvale z zagotavljanjem zadostnega kapitala in hkrati tudi z drugimi ukrepi za obvladovanje tveganj, bodo dokaj uspešno prestale obdobje gospodarske krize. Povečevanje števila podjetij, ki z zamudo poravnavajo posojilne obveznosti, in s tem povezane potrebe po oblikovanju dodatnih oslabitev in rezervacij, bodo v bankah močno zmanjšale dobiček ali celo povzročile izgubo. Čeprav so slovenske banke še ob koncu preteklega leta izkazovale dokaj nizek odstotek slabih posojil, le 1,8 odstotka razvrščene aktive, pa v Banki Slovenije glede na gospodarsko recesijo in pričakovano počasno gospodarsko okrevanje pričakujejo povečanje deleža slabih posojil v bančnih bilancah. V primeru večjih odpisov slabih posojil in izgube bo zato pomembno, da se bodo odzvali lastniki bank in z dokapitalizacijo zagotovili finančne vire za nemoteno poslovanje. Velik lastnik slovenskih bank je tudi država, ki bo v tej vlogi morala zagotoviti dodatni kapital neodvisno od sprejetih protikriznih ukrepov. Kar zadeva kapitalsko ustreznost, ta trenutno še za 30 odstotkov presega kapitalske zahteve, vendar je nadaljnje poslabševanje kvalitete kreditnega portfelja v veliki meri odvisno tudi od trajanja gospodarske krize.

Tomaž Košak, direktor oddelka za finančno stabilnost v Banki Slovenije, je predstavil nekatere podrobnosti iz poročila o finančni stabilnosti. Kot je dejal, finančna kriza na slovenske banke ni vplivala neposredno (slovenski bančni sistem za razliko od bolj razvitih ni imel slabih naložb v visoko tvegane finančne instrumente), ampak se je k nam razširila preko drugih kanalov. Prvi kanal je visoka odvisnost slovenskega gospodarstva od tujih finančnih virov. V obdobju visoke gospodarske rasti in visokega domačega povpraševanja po posojilih se je močno povečalo zadolževanje v tujini, finančna kriza pa je preprečila možnosti za nadaljevanje in obnavljanje tega zadolževanja. Drug kanal, prek katerega se je kriza prenašala v Slovenijo, je bilo hitro zmanjševanje tujega povpraševanja na izvoznih trgih in silovit upad gospodarske rasti. Bančni sistem se je na šoke finančne krize odzval tako, da je povečeval zadolževanje pri evrosistemu (to se je povečalo z 0,2 na eno milijardo evrov ob začetku letošnjega leta), zmanjšal naložbe v tuje vrednostne papirje skoraj za eno milijardo evrov in zaostril finančne standarde. Glavni razlog za občutljivost slovenskih bank na vplive finančne krize iz tujine je slaba strukturna likvidnost, to je visoka vrzel med pokritjem posojil nebančnemu sektorju z njihovimi depoziti. V slovenskih bankah je ta pokritost 62-odstotna, medtem ko je v tujih, ki so primerljive s slovenskimi, 75-odstotna. Težave z zagotavljanjem finančnih virov se odražajo pri odplačevanju obveznosti do tujih bank, februarja letos so predstavljale 15,2 milijarde evrov, od tega 28 odstotkov zneska zapade v plačilo v roku enega leta. Banke so samo od novembra lani do letošnjega marca poplačale 1,7 milijarde evrov neto obveznosti do tujih bank, posledice so se odražale tudi pri zmanjševanju kreditne ponudbe na domačem trgu. Kako velike težave imajo banke pri najemanju dolgoročnih posojil v tujini, kaže tudi podatek, da so v letošnjem prvem četrtletju najele le za 0,3 milijarde evrov novih posojil, v celem letu 2007 je bilo takšnih posojil za sedem milijard in v lanskih prvih treh četrtletjih skoraj za pet milijard.

Podjetja so se na zaostreno ponudbo kreditov na domačem trgu odzvala s prilagajanjem svojih obveznosti, poslabševanje njihove likvidnosti se kaže tudi v povečevanju zamud pri odplačevanju posojil. Delež podjetij, ki z zamudo nad devetdeset dni poravnavajo svoje obveznosti do bank, se je v zadnjem lanskem četrtletju povečal s 5 na 7,6 odstotka. K zmanjševanju kreditne sposobnosti podjetij je po Košakovem mnenju dodatno prispevalo tudi poslabševanje razmerja med dolžniškim in lastniškim kapitalom. To je povezano tudi s procesom lastniške konsolidacije v zadnjem obdobju, ko je zadolženost podjetij naraščala izjemno hitro, temu pa ni sledilo povečevanje lastniškega kapitala. Na vprašanje, ali bodo podjetja zaradi težav pri pridobivanju bančnih posojil sama izdajala obveznice, je Božo Jašovič odgovoril, da se slovenska podjetja večinoma financirajo preko bančnih posojil in da sprememba takšne politike na kratek rok ni možna. Financiranja preko kapitala trga bi se morale bolj posluževati banke, ki pa so v preteklosti temu posvečale premalo pozornosti. Slovenija je zato tudi edina država v Evropski uniji, ki nima niti ene hipotekarne obveznice.

»Banke se v krizi na povečano kreditno tveganje niso odzvale le s povečevanjem oslabitev in rezervacij, ampak tudi z drugimi ukrepi za obvladovanje tveganj. Tako so znižale povprečno razmerje med višino posojila in vrednostjo zavarovanja pri posojilih, ki so zavarovana z zastavo nepremičnin. Za 60 odstotkov posojil, zavarovanih z vrednostnimi papirji, katerih vrednost se je znižala, so pridobile dodatna zavarovanja. Povečal se je tudi delež zavarovanj z nepremičninami,« je dejal Tomaž Košak in posebej opozoril na nekatera »občutljiva« posojila. To so posojila za prevzeme podjetij v vrednosti 1,6 milijarde evrov, ki so še v letu 2007 dosegla zelo visoko, več kot 100-odstotno rast, lani pa se je njihova rast umirila in je znašala le še 18 odstotkov. Velika je tudi izpostavljenost finančnih in nefinančnih holdingov, vrednost posojil tem podjetjem je lani dosegla tri milijarde evrov, občutljivost družb pa je povezana s padanjem tečajev na borzah. Občutljiva so tudi posojila tujini, zlasti posojila, odobrena komitentom držav z območja Balkana, ki znašajo 3,4 milijarde evrov.