Usklajenost še ni popolna

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 21. maj 2009 / 06:00

"Število jelenjadi še ni povsem usklajeno z okoljem, vendar je stanje boljše kot pred leti," pravi gozdarski in lovski strokovnjak Miran Hafner, avtor nove knjige o jelenjadi.

Kranj – Lovska zveza Slovenije je v okviru Zlatorogove knjižnice izdala knjigo Jelenjad, ki jo je napisal Miran Hafner iz Stražišča pri Kranju, sicer vodja odseka za divjad in lovstvo v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije in gospodar Lovske družine Jošt – Kranj.

Kako to, da ste se v knjigi lotili prav jelenjadi?

»Razlogov za to je več. Prvič: navadni jelen je ena največjih živalskih vrst v Sloveniji, za lovce pa tudi ena najbolj zanimivih lovnih vrst. Drugič: kot gozdarja me zanima odnos med jelenjadjo in gozdom kot njenim glavnim življenjskim prostorom. In tretji razlog: ko sem iskal strokovno literaturo o jelenjadi, sem ugotavljal, da je razdrobljena po različnih virih in da pri nas nimamo knjige, kjer bi bilo na enem mestu zbrano vse najpomembnejše o jelenjadi s poudarkom na razmerah v Sloveniji. V knjigi predstavljam značilnosti in življenje jelenjadi, zgodovino jelenjadi na Slovenskem, družino jelenov, populacijsko biologijo, medvrstne odnose in upravljanje z jelenjadjo.«

Knjiga je izšla za slovenske razmere v zelo visoki nakladi – 22 tisoč izvodov …

»To je slovenska posebnost. Vsak lovec za plačilo letne članarine prejme tudi glasilo Lovec in skoraj vsako leto tudi eno knjigo iz Zlatorogove knjižnice, ki je del njihovega dopolnilnega izobraževanja.«

Komu je namenjena knjiga? Samo lovcem ali tudi drugim …?

»Knjiga je namenjena predvsem lovcem, ki morajo jelenjad poznati zaradi uspešnega lova in razumevanja njenih življenjskih potreb, značilnosti socialnega življenja in ekologije. Marsikateremu gozdarju je lahko koristen pripomoček, zanimiva pa je morda tudi za druge ljubitelje gozdov in gozdnih živali.«

Za širšo javnost je v knjigi morda zanimivo poglavje o medsebojnih odnosih v času parjenja (ruka) …

»Dogajanja v ruku so še posebej vznemirljiva zaradi oglašanja in zvočnosti (akustike) rukajočih jelenov, njihovega vedenja ter spopadov med samci. Boji so dokaj nevarni, pogoste so poškodbe glave in drugih delov telesa, tudi rogovja.«

Kot lahko preberemo v poglavju o zgodovini jelenjadi, so jo tudi na Gorenjskem že iztrebili in jo potlej ponovno naselili …

»Jelenjad je bila do revolucionarnega leta 1848 razširjena po precejšnjem delu Slovenije, lov je bil dotlej dovoljen le veleposestnikom, večinoma tujcem, preprost slovenski kmet pa ni smel loviti in je trpel le škodo, ki mu jo je jelenjad povzročala. V revoluciji, v brezvladju, so kmetje dobili orožje, začeli so se množični pogromi, ponekod so pri tem sodelovale cele vasi. Jelenjad je plačala ceno dolgoletnega omejevanja lova, njena številčnost se je občutno zmanjšala, marsikje je bila praktično iztrebljena. Na prelomu 19. v 20. stoletje so jo večji veleposestniki spet začeli naseljevati, na Gorenjskem predvsem na območje Kokre in Jelendola, odkoder se je predvsem po drugi svetovni vojni začela širiti tudi drugam.«

Kako je na Gorenjskem razširjena danes? Se število povečuje, življenjski prostor širi?

»Njen življenjski prostor se v zadnjem desetletju ni razširil, res pa je, da je bila pred dvajsetimi leti na Jelovici z obrobjem manj prisotna, kot je zdaj. Na Gorenjskem imamo tri večje kolonije – v zahodnih Karavankah, na Jelovici z obrobjem ter v vzhodnih Karavankah in Kamniško Savinjskih Alpah. Koliko jo je, niti ne ugotavljamo, za odstrel je pomembno le to, ali je številčnost usklajena z naravnim okoljem. Temu prilagajamo tudi letni odstrel, ta je bil v obdobju 2004–2008 najmanjši 562 in največji 744 na leto, letošnji načrt je odstrel 630 jelenjadi.«

Je jelenjad zahtevna za lov?

»Jelenjad je bolj plašna in previdna kot srnjad in se ji je težje približati. Lovijo jo v večini gorenjskih lovišč, izjema so le ravninska lovišča.«

Je številnost jelenjadi že usklajena z naravnim okoljem?

»Popolne, idealne usklajenost še ni, za to bo treba narediti še nekaj korakov, vendar pa je stanje boljše, kot je bilo pred leti. Kakšnih v nebo vpijočih problemov ni, lokalno pa se predvsem v hujših zimah pojavlja tudi močnejša objedenost mladja gozdnega drevja in tudi škode na deblih.«

Kolikšne so te škode?

»Če sodimo samo po prijavljeni in poplačani škodi, potem jo je malo. Škodo v gozdu je težje opaziti kot na kmetijskih zemljiščih, veliko lastnikov pa je tudi ne uveljavlja. Občutne gospodarske škode, ki jo jelenjad povzroča z lupljenjem debel mlajših dreves, nastajajo predvsem v hudih zimah, ko je v višje ležečih območjih veliko snega in se jelenjad skoncentrira v nižjih legah.«