Ves čas smo na preizkušnji

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 18. maj 2009 / 06:00

Z računovodji in finančniki ima posameznik bolj malo opravka, le pri plači se spomni nanje. V težkih časih je njihovo delo še pomembnejše, zato ni čudno, da so se v zadnjih letih povzpeli do menedžerskih funkcij.

Pred pol stoletja računovodskih, kaj šele poslovno-finančnih, revizorskih delavcev ni bilo. Le knjigovodje so po najboljših močeh beležili stanje v podjetjih, stiska na področju izobraževanja pa jih je silila v povezovanje. »Ustanovili smo zvezo in društva knjigovodij, si izmenjavali izkušnje in se izobraževali,« o stanju ljudi, ki so v gospodarstvu in negospodarstvu beležili številke, pravi Vinko Perčič, današnji predsednik Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Kranj. Društvo je v soboto praznovalo 50 let ustanovitve, okrogle obletnice pa v teh letih praznuje tudi drugih 33 društev, ki skupaj združujejo okoli 20 tisoč članov.

Izobraževanja, svetovanja, pomoč

»Bistvo delovanja vedno ostaja enako,« pravi Perčič, ponosen, da je bila Zveza finančnikov, računovodij in revizorjev med ustanovitelji Slovenskega inštituta za revizijo ter na druge pomembne predloge njihovih članov. V 50-tih letih so namreč v Sloveniji (prej Jugoslaviji) na tem področju večkrat zamenjali standarde, zakonodajo, tri valute, dva sistema in državi … »Veliko mejnikov je bilo na tej poti. Prastara jugoslovanska zakonodaja je veljala do 21. aprila 1993, ko so sprejeli slovenske računovodske standarde, jih leta 2002 izboljšali ter jih s 1. januarjem 2006 uskladili z mednarodnimi. Vmes je bil leta 1962 uveden obračun stroškov po ekonomskih enotah (kar je danes povsem samoumevno), tri leta kasneje je sledila gospodarska reforma, leta 1978 smo dobili Tozde, Sozde in podobno. Vedno spremembe za naše delo,« pove glavni finančnik Poslovne skupine Sava.

V kranjskem društvu je bilo v zlatih časih okoli 800 članov, danes jih je okoli 500, od tega le 300 aktivnih. V zadnjih dvajsetih letih s fakultet prihajajo izobraženi finančniki, ki potrebe po izmenjavi znanj in izkušenj ne vidijo. Pa vendar v pogovoru s Perčičem izvemo, da si člani med seboj tudi bolj zaupajo, zato lahko hitreje in lažje posodijo tudi denar. Problemi in spremembe predpisov, načina dela pa ostajajo, zato je tudi izobraževanje dobrodošlo. Finančniki in računovodje so si bližje tudi z inšpektorji, davkarji. Morda so se jih včasih bali, danes pa so njihovi zdravniki, svetovalci. »To ne pomeni, da ne pregledujejo našega poslovanja, le sodelujemo bolje,« pravi predsednik.

V zadnjih 20 letih se je poklic računovodje v podjetjih povsem spremenil. Če so na začetku govorili o knjigovodskem delu, danes to opravijo računalniki, poklic pa se je razvil v poslovne finance. Ti ljudje so aktivni člani poslovodstva in so (tudi) zato v težkih časih velikokrat glavna tarča napadov. O tem Perčič pravi: »Kriza s svojimi grožnjami in težavami pri ljudeh vzbuja strah, negotovost in tesnobo, zato moramo mi zaradi naše vloge nositi posebno odgovornost. To ni nič novega, le bolj moramo biti na preži in ljudi še posebej skrbno informirati o stanju, ukrepih, napovedih in posledicah.«

Inflacijska kriza hujša od današnje

Spominja se jugoslovanske hiperinflacije iz leta 1989, ki je dosegala indeks 2665. Večja podjetja, z razvitim informacijskih sistemom, so vsak dan opravljala kalkulacije za ohranitev premoženja. Mnoga podjetja so bila zaradi poznih plačil v težavah, kjer so se finančniki pravočasno odzvali, je bilo tega manj. »V društvih smo bili leta 1982, ko je bila še 30-odstotna letna inflacija, pobudniki za uvedbo revalorizacije za ohranitev vrednosti premoženja. Dvajset let kasneje, ko je Slovenija že delovala v zdravem gospodarstvu, pa smo bili pobudniki za ukinitev revalorizacije, saj je močno pritiskala na inflacijo,« o nenehnih spremembah in pobudah pravi Vinko Perčič, ki je za Savo pripravil že 38 zaključnih računov.

Podobna zagata se je zgodila tudi lani. Jeseni v finančnih holdingih niso vedeli, kako vrednotiti oziroma slabiti premoženje zaradi velikega padca vrednostnih papirjev. Društva so bila tri mesece v pogovorih s pristojnim ministrstvom in revizorji in šele sredi decembra so se uskladili ter z najboljšo vestjo prikazali lanske poslovne rezultate. Ob tem je potrebno poudariti, da je Slovenija na področju normativne gospodarske zakonodaje v vrhu Evrope. O tem, ali je gospodarska kriza dosegla dno, Perčič ne želi ugibati, bolj je vesel optimističnih tonov. Za sebe in svoje kolege pravi, da je bilo kriz pri njihovem delu zelo veliko: »V 80-tih letih prejšnjega stoletja je bilo zaradi visoke inflacije huje, kot je danes. Vendar pravim, še dobro, da nam je bilo težko, saj smo na ta način vedno imeli močne tekme, vseskozi smo trenirali in smo tudi danes v dobri kondiciji.«