Pokrajine prednostna naloga

Ustanovitev pokrajin je ena od prednostnih nalog tudi sedanje vlade, sta na vseslovenskem srečanju županov na Brdu zatrdila premier Borut Pahor in ministrica za lokalno samoupravo Zlata Ploštajner.

Brdo – Decentralizacija države je projekt, ki ga Slovenija načrtuje že desetletje, ustanovitvi pokrajin smo se v prejšnjem mandatu že precej približali, nova vlada pa to nalogo šteje kot enega od prednostnih razvojnih ciljev, je na srečanju županov na Brdu dejal predsednik vlade Borut Pahor. Prejšnji vladi in tedanjemu resornemu ministru Žagarju je priznal, da je bilo tedaj veliko narejenega, med drugim leta 2006 sprejete tudi ustavne spremembe, ki omogočajo ustanovitev pokrajin. Do slednjega pa ni prišlo zaradi nesoglasij glede števila pokrajin in načina njihovega financiranja. O kakšnih in koliko pokrajinah razmišlja sedanja vlada? Pahor je dejal, naj bo njihova vloga razvojna in imeti morajo zadostne finančne in kadrovske vire, da bodo kos pristojnostim, prenesenim z države in da bodo lahko tudi partnerice pokrajinam v drugih evropskih državah. Pri oblikovanju koncepta pokrajin bodo prisluhnili strokovnjakom. Sicer pa se pogovarjajo o najmanj treh in največ šestih ali osmih pokrajinah. Na posvetu na Brdu so predstavniki vladne službe za lokalno samoupravo govorili tudi o črpanju evropskih sredstev in o prihodnjih aktivnostih glede kohezijske politike (pravkar se pripravljajo na razpis 2010-2011). V zvezi s tem je premier napovedal ustanovitev tehnično-informacijske pisarne, ki bi bila v pomoč pri kandidaturi za evropski denar. Ministrica Zlata Ploštajner je povedala, da se je v zvezi s pokrajinami že sestal strateški svet, sedaj se začenjajo strokovna posvetovanja, junija bo že drugo srečanje strateškega sveta, zatem se bo o ključnih vprašanjih regionalizacije začel dialog, kjer pričakujejo tudi sodelovanje županov, pokrajinski zakoni pa naj bi šli v parlamentarni postopek decembra letos.

V razpravi so župani poudarjali, naj sedanja vlada s pokrajinami ne začenja na začetku, pač pa naj upošteva dobre izkušnje prejšnje. Po ministričinem zagotovilu se nameravajo nanje tudi opreti, prisluhniti pa nameravajo zlasti strokovni razpravi. Župan občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger je dejal, da podpira novi koncept pokrajin, da se nagiba k njihovemu manjšemu številu, pričakuje pa, da ne bo lahko pri prenašanju pristojnosti z države na drugo raven lokalne samouprave. Verjame tudi, da bo sedanji vladni ekipi uspelo in da bodo lahko volitve v pokrajinske organe že hkrati z lokalnimi leta 2010. Radovljiški župan Janko S. Stušek, ki je predstavil že znano stališče razvojnega sveta Gorenjske o manjšem številu pokrajin (največ 8), pa meni, da naj bodo pokrajine zadosti gospodarsko, kadrovsko in razvojno močne, če želimo, da so učinkovite. To je mogoče ob njihovem manjšem številu. Predlaga, da se naša država ozre po modelu sosednje Avstrije. Znano je, da so župani zgornjega dela Gorenjske v prejšnjem mandatu zagovarjali delitev Gorenjske na dve pokrajini, in sicer v primeru, če bi bila Slovenija razdeljena na 14 pokrajin, kot je načrtovala prejšnja vlada. Ob ponudbi sedanje vlade, naj bo pokrajin največ osem, pa Stušek podpira enotno Gorenjsko s pokrajinskim središčem v Kranju.