V smeteh ne konča veliko hrane

Pri ministrstvu za šolstvo in šport ne razmišljajo o ukinitvi brezplačnih toplih obrokov za dijake, bodo pa v prihodnje poskrbeli za večjo socialno pravičnost, tako da bodo morali dijaki, ki niso socialno ogroženi, za malico plačati minimalni prispevek.

Pred časom so v javnosti močno odmevale besede državne sekretarke pri ministrstvu za šolstvo in šport Alenke Kovšca, ki je na srečanju ravnateljev slovenskih osnovnih šol na Bledu poudarila, da tretjina ali še več dijaške prehrane konča v smeteh. Pri ministrstvu za šolstvo in šport so pojasnili, da so podatki o presežkih hrane, ki jih je omenjala državna sekretarka, neuradni. »Gre za podatke, ki so pridobljeni na različne načine, preko dijakov, zaposlenih, staršev …,« so razložili v službi za odnose z javnostmi pri omenjenem ministrstvu.

Znova so zavrnili tudi namigovanja, da naj bi razmišljali o ukinitvi dijaške prehrane. Res pa je, da pripravljajo določene spremembe na tem področju, s katerimi bi zagotovili večjo socialno pravičnost po celotni šolski vertikali. Tako naj bi del sredstev, ki so ta čas namenjena za prehrano dijakov, preusmerili na področje osnovnih šol. »S tem želimo zagotoviti, da bodo vsi socialno ogroženi dijaki in učenci prejeli vsaj en brezplačen obrok, vsi ostali pa bodo prejeli vsaj en subvencioniran obrok,« so razložili. S plačilom minimalnega prispevka za tiste, ki niso socialno ogroženi, so še dodali, želijo uvesti tudi nekakšno odgovornost do prehrane.

O tem, koliko hrane naj bi končalo v smeteh, smo povprašali tudi po nekaterih gorenjskih srednjih šolah. Večina nam je zagotovila, da ostankov ni veliko, dijaki pa so s prehrano večinoma zadovoljni. »Pri nas so vsi dijaki izkoristili možnost toplega obroka, le eden ali dva sta se malici že v naprej odpovedala,« je pojasnil ravnatelj Gimnazije Škofja Loka Marijan Luževič. Vsak dan tako po njegovih besedah malica okrog devetdeset odstotkov dijakov, hladno malico pa organizirajo tudi za tiste, ki zaradi izleta ali ekskurzije niso v šoli. »Lahko rečem, da pri nas hrana ne ostaja v velikih količinah, verjetno tudi zato, ker se ponudnik zelo potrudi in je hrana dobra,« pravi Luževič. Tudi direktorica Ekonomsko-storitvenega izobraževalnega centra ESIC Kranj Marija Simčič je zatrdila, da pri njih hrane ne mečejo v smeti. »Prehrano organiziramo za 1500 dijakov, pri čemer dijaki lahko tudi sami sodelujejo pri oblikovanju menijev, razen tega so imeli besedo pri izbiri dobavitelja.« Kot pravi, se vedno najdejo tudi posamezniki, ki jim hrana ni všeč. Kljub temu pa so po njenem ocene, po katerih naj bi šlo kar polovico dijaške prehrane v smeti, preveč pavšalne. Sama je namreč prepričana, da so topli obroki za dijake izredna pridobitev, pri čemer se je treba prilagajati tudi okusu dijakov in jih ni smiselno siliti s hrano, ki jim ni všeč, ampak jih je treba nanjo navajati postopoma. »Menim, da je sedanji sistem dober in ni smiselno uvajati doplačil za malico. Pri nas je že zdaj tako, da imajo za doplačilo poleg glavnega menija možnost dobiti tudi juho ali sladico, a se v glavnem ne odločajo za to.«

Po oceni ravnatelja Srednje šole Jesenice Staneta Vidmarja pri njih roma v smeti okrog deset odstotkov hrane, predvsem zato, ker se nekateri dijaki prijavijo, pa potem ne pridejo na malico. Dijaki se imajo namreč možnost naročiti na malico en dan v naprej. Po njegovem bi bil zato določen prispevek dijakov koristen, saj bi imeli potem resnejši pristop do prehrane. »Ne moremo se namreč norčevati iz hrane in jo metati stran. Res pa je, da je na začetku ostajalo več hrane, zdaj pa so se stvari že bolj uredile in je tudi ostankov manj.« Njihovi dijaki imajo prehrano organizirano v bližnji restavraciji Kazina. »Pri nas gre zelo malo hrane v smeti, nad čemer smo bili tudi sami presenečeni. Vsak dan pripravimo 550 malic, od česar je samo deset litrov pomij, kar je zelo malo. Pa še to je v glavnem kruh,« je pojasnil Aleksander Ažman iz omenjene restavracije. Se zgodi, še dodaja, da je kdaj ostankov tudi več, odvisno od vrste hrane, ki jo ponudijo. »A vsak dan ne morejo biti zrezki,« je dejal Ažman. Tudi v Slorestu, ki pripravlja dijaške malice za tri škofjeloške srednje šole in kranjsko gimnazijo, pravijo, da gre v smeti zgolj majhen odstotek pripravljene hrane. »Pri izdelavi menijev se poskušamo prilagajati okusu dijakov, obenem pa se trudimo, da je prehrana čimbolj raznovrstna in se zato strogo držimo smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno izobraževalnih ustanovah,« je zatrdil generalni direktor Sloresta Januš Petrač. Dijakom vedno ponujajo dva menija, mesnega in brezmesnega, pri čemer se lahko za določen meni naročijo za ves mesec v naprej. »Tega se poslužuje okrog štirideset odstotkov dijakov,« je še dodal Petrač.