Evita in Maradona

Z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (26)

Argentina je po vsem svetu znana po tangu in nogometu. Njena simbola, ki sta dosegla mitske razsežnosti, sta Evita in Maradona, ki prideta na misel vsakomur, ko sliši za Argentino. Za oba je značilno, da imata pristaše in nasprotnike, svetlo in temno plat, kar pomeni, da sta zelo človeška. Morda nam v Sloveniji mita in s tem prepoznavnosti ne uspe ustvariti, ker morajo biti naši junaki brezmadežni.

Spomin na Evito je pred leti utrdila pevka Madonna, odigrala jo je v filmu in še vedno nam zveni v ušesih "Ne joči za menoj, Argentina". Prav zanimivo je, da te pesmi med našim potepanjem po Argentini nismo slišali in ni mi je uspelo najti niti med starimi cedejkami v prodajalni sredi Buenos Airesa. Na voljo je bilo kar nekaj precej starejših posnetkov znamenitega pevca tanga Carlosa Gardela. Njegove cedejke so ponujali tudi v prodajalni za turiste, skupaj z argentinskim nogometnim dresom.

Še bolj zanimiv se mi je zdel pripetljaj, ko smo se zadnji dan podali v sosednjo Brazilijo na ogled znamenitih slapov Iguazu. Čudovite slapove si delita Argentina in Brazilija, argentinski delež je večji, na brazilski strani pa je precej bolje poskrbljeno za turiste. Spali smo v novem, zelo lepem hotelu, na večerjo so nas peljali v ogromno samopostrežno restavracijo, ki sprejme osemsto ljudi. Pojedli smo lahko, kolikor smo hoteli, tudi poslastice, kakršna so denimo prepeličja jajca. Možakar pri sosednji mizi si jih je naložil poln krožnik ... Moj sosed je zaradi požrešnosti zakinkal med predstavo in zamudil vroče brazilske lepotice, oblečene v kopalkam podobne krpice. Ko je bila na vrsti Argentina, se je prikazala podoba Evite, zadonela je "Ne joči za menoj, Argentina". Matjaž na drugi strani mize je samo tiho zastokal: da mu je neprijetno ...

Evita Peron bi bila danes stara devetdeset let. Rojena je bila v revščini in obogatela kot radijska in filmska igralka ter manekenka. Slavo ji je prinesla poroka s polkovnikom Juanom Peronom, ki je leta 1946 postal argentinski predsednik, Evita ga je na volitvah ognjevito podpirala in do leta 1949 je postala najbolj vplivna argentinska osebnost. Njene fotografije so bile povsod, oblikoval se je močan kult osebnosti. Svojega porekla se ni sramovala, celo poudarjala ga je in pomagala revnim, zato so jo preprosti ljudje oboževali. Nasprotnike je imela med bogatimi in v vojski, znana je bila po maščevalnosti in na njenem črnem seznamu so se znašli tudi nekateri umetniki. Leta 1951 se je skušala povzpeti na podpredsedniški položaj, kar so ji vojaški voditelji preprečili. Za argentinske razmere njena izvolitev ne bi bila nič nenavadnega, saj je denimo aktualna predsednica Kristina Kirchner nasledila svojega soproga. Evito Peron je neuspeh zelo prizadel, leto kasneje je umrla za rakom, stara 33 let. Njeno telo so balzamirali in ga položili v grobnico, vendar so ga vojaki leta 1955, ko je vojska prevzela oblast, ugrabili in se nad njim izživljali. Kasneje so truplo odpeljali v Italijo in ga tam pokopali. Ko se je Juan Peron po šestnajstih letih vrnil na oblast, so Evito vrnili v Argentino in jo znova pokopali v grobnico na znamenitem pokopališču La Recoleta v Buenos Airesu.

Argentinci ne zahajajo na pokopališča, le na Evitinem grobu so vedno rože. Pokopališče La Recoleta obiskujejo predvsem turisti, saj je prav neverjetno, koliko dragocenega kamna so si naložili bogataši, grobnica stoji pri grobnici, da ni prostora niti za košček zelene trate. Sicer je v Buenos Airesu danes v navadi upepelitev, žare odnesejo domov, kar pri nas ni dovoljeno.

Drugi argentinski mit je nogometaš Diego Armando Maradona. Le kdo ne pozna kuštravega fantiča, ki je bil leta 1960 rojen v La Boci, v revnem južnem predelu Buenos Airesa in postal nogometni bog. Kar na štirih svetovnih prvenstvih je igral, po neponovljivi slavi ga je pošteno 'biksal'. Zato ga danes opisujejo z besedami: športni heroj, ljudski junak, padli idol. Svetovni slavi in tragičnemu padcu sedaj sledi preporod. Maradona se dokazuje kot trener argentinske nogometne reprezentance, čeprav trenerske šole nima in čeprav je sam imel težave z disciplino. Toda razmere v reprezentanci vsekakor dobro pozna, saj je bil dolga leta njen kapetan.

Danes dokazuje, da mu belo-svetlomodri dres pomeni največ, s tem pa Argentincem sega v srce.