Telo kot umetniški izziv

V galeriji Creinativa v Kranju so v sredo odprli fotografsko razstavo Telo v slovenski fotografiji. Predstavlja se pet slovenskih fotografov, v okviru dela meseca pa tokrat gostuje akademski slikar Franc Vozel.

V novi galeriji Creinativa, ki na Sejmišču 2 v Kranju deluje v okviru istoimenskega kulturnega zavoda, je od srede na ogled že tretja razstava, vendar tokrat ne slikarska, kot je uvodoma povedal njen vodja Milan Nardin, ampak fotografska. Umetniški vodja akademski slikar Klavdij Tutta je na temo »telo« k sodelovanju povabil šest fotografov, ki se že dlje časa sistematično ukvarjajo s telesom. Odzvalo se je pet avtorjev iz različnih koncev Slovenije, Boštjan Gunčar iz Kranja, Maja Šivec iz Maribora, Matjaž Prešeren iz Nove Gorice, Lado Jakša iz Ljubljane in Igor Pustovrh iz Škofje Loke. »Vsi razstavljavci umetniški izziv iščejo v človeškem telesu, vendar pa so njihovi ustvarjalni pristopi k temi zelo različni, fotografije so lahko erotične, provokativne, izražajo nove estetike …,« je povedal Tutta in dodal, da v okviru iste problemske celote ustvarja tudi avtor dela meseca, akademski slikar Franc Vozel.

»Vedno me je zanimalo fotografiranje telesa, kot forme, kot oblike, naj bo to izložbena lutka, kip … Tako poleg videnega, razmišljamo še o tistem, kar oblika skriva v svoji vsebini,« je povedal Lado Jakša, ki predstavlja motive, kot so bili zabeleženi, brez manipulacij. Matjaž Prešeren se predstavlja s ciklom Beneških zgodb: »Sam v nasprotju z Ladom manipuliram. Modeli so bili fotografirani v studiu, naknadno pa sem jih umestil v različne exteriere posnete v Benetkah. Se nadaljuje … bi ob ciklu fotografij lahko rekli po filmsko.« Zanj značilno duhovit je v svojih delih tudi Igor Pustovrh, nove oblike pa v svojih aktih gradi Maja Šivec. »S svojimi modeli sem želela ustvariti neko novo estetsko vrednost. V fotografijah jo tokrat izžarevata dve moški telesi, združeni v neke nove oblike.« Boštjan Gunčar predstavlja akt, ovit v koprenasto tančico. »Prve fotografije iz tega cikla sem ustvaril na neki fotografski delavnici v začetku devetdesetih let. Predvsem zato, da sem na željo modela njeno telo skril prisotnim fotografom. Kasneje sem videl izziv v teh posnetkih in sem jih več let ustvarjal z različnimi modeli. S fotografijami tako pokažem to dilemo med pokazati in skriti. Nekateri akti silijo iz tančice, drugi se skrivajo vanjo.« Človeško telo je tudi akademskemu slikarju Francu Vozlu že od vsega začetka ustvarjalni izziv. »Slikarji so od nekdaj slikali akte in se z njimi poskušali odzvati na aktualni čas. Tako tudi jaz v svojih delih iščem figuro sedanjega časa, v množici osamljenega človeka.« V nadaljevanju se je v galeriji razvila še zanimiva okrogla miza, v kateri so tako avtorji kot publika ugotavljali, da je prikazovanje telesa v fotografiji v Sloveniji še vedno tabu.