Otroška peresa

Zakaj lažemo?

Vsi ljudje smo verjetno že kdaj lagali. Večinoma imamo vsi dober razlog in podlago, da smo se za to odločili.

Nekateri lažejo iz strahu. Najstniki se bojimo, kaj bodo storili starši, ko bodo izvedeli za slabo oceno, zato se včasih zlažemo o višini ocene ali ne povemo zanjo, čeprav vemo, da bo, ko bodo izvedeli resnico, še huje. Laži niso vedno slabe. Če nas mama vpraša, ali ji obleka pristoji, ji vedno lahko rečemo, da je obleka čudovita, čeprav so barve grozne. Z lažmi lahko celo prikrivamo, kako se v resnici počutimo. Ko smo na obisku in se strašansko dolgočasimo, je vljudno, da se po koncu obiska zahvalimo za čas, ki smo ga preživeli tam, in rečemo, da smo se zabavali.

Skratka laži bodo vedno obstajale, nekatere bodo dobronamerne, druge slabonamerne.

Nuša Koblar, 7. a, OŠ Žirovnica

Doživetje z dedkom

Nekega dne sva z dedkom odšla na Torko. Star sem bil 6 let.

Na Torko sva se odpeljala z džipom. Ko sva prispela, sem šel v hlev pogledat ovce. Dedek jim je dal jesti seno in malo soli. Potem sem šel na traktor in hupal. Ker so bili ključi v traktorju, jih je dedek vzel ven. Sosedova Micka naju je povabila na čaj.

Ura je bila že veliko, zato sva odhitela domov.

Anže Čemažar, 4. razred, PŠ Sorica

Zahvala

Draga Mojca!

Hvala za pismo.

Res bilo je hudo,

ker tebe med nami ni bilo.

Ali je pri vas tudi tako,

da ocene kar naprej nam belijo glavo.

Tu pri nas je pust vsak dan.

Hvala, ker si mi polepšala dan.

Urban Grohar, 4. r PŠ Sorica