Več zavarovalniških goljufij?

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 6. maj 2009 / 06:00

Zavarovalnice imajo na leto zaradi goljufij in prevar tudi do dvajset odstotkov bruto premij manj. V zadnjih mesecih se je število celo povečalo. V nadaljevanju tudi primeri.

Kranj – V času finančno-gospodarske krize in s tem tudi pomanjkanja se porajajo tudi številne priložnosti za goljufije. Tokrat smo izbrali zavarovalniške, o njih sta spregovorila David Kastelic, član uprave Zavarovalnice Maribor (ZM), in Franci Strniša, direktor kranjske enote Adriatic Slovenica (AS).

V ZM imajo lastne strokovnjake, ki preverjajo sumljive okoliščine nesreč in nezgod, ki jih prijavijo zavarovanci. »Večino prevar odkrijemo sami, v nekaterih pa najamemo tudi zunanje sodelavce in sodelujemo s policijo,« pravi Kastelic. Tako vključujejo tudi detektive in druge strokovnjake v državi, kjer se je zgodil primer ali pridobivajo podatke o določenem škodnem dogodku iz dopisa zavarovalnice, ki je na strani druge vpletene osebe. Franci Strniša iz AS poudarja, da ima večina zavarovancev poštene namene in v njih ne vidi potencialnih goljufov: »Kadar pride do suma zavarovalniške goljufije, pa vključimo tudi posebne izvedence, interne in zunanje preiskovalce. Njihov osnovni namen je preprečitev neupravičenega izplačila odškodnine.«

Pozorni pri prijavah višje škode

Zavarovalnice so posebej pozorne, kadar gre za prijave z veliko višjo odškodnino in tam, kjer je povečan sum o obsegu neresničnih dejstev. Ob tem v AS poudarjajo na razliko med prevaro pri zavarovanju in zavarovalniško goljufijo. Slednje delijo v tri skupine: napihnjena škoda (nekatere poškodbe so bile že prej), izmišljena škoda (škode ni, oškodovanec ponaredi dokaze) ter zrežirana škoda (namerno povzročena škoda za pridobitev odškodnine).

V ZM leto 2008 ocenjujejo kot eno mirnejših let na področju zavarovalniških goljufij. »Okvirno smo obravnavali okoli sedemsto izrazitih primerov, pri katerih gre morda za od 30 do 40 odstotkov goljufij, preverjali pa smo tudi številne druge nesreče, ki so se zgodile na neobičajen način,« o čudnih prijavah škod pravi Kastelic in na vprašanje, ali se je v zadnjih mesecih povečalo število goljufij, odgovarja: »V zadnjih mesecih prejšnjega leta smo opazili trend povečanja neobičajnih škodnih dogodkov, vključno s tatvinami.« Primer: lizingojemalcu »ukradejo« avtomobil, da lahko z odškodnino poplača finančno breme. Strniša pravi, da pri njih ne vodijo statističnih podatkov o zavarovalniških goljufijah, zato ne more potrditi, da jih je v zadnjih mesecih več: »Zaradi velikega števila zavarovanj avtomobilov pa na poskus goljufije največkrat naletimo na področju avtomobilskih zavarovanj, ko govorimo o napihnjenih škodah. Čeprav gre, glede na zneske, te prijave šteti med dokaj nizke, pa jih je največ.«

Najizvirnejše goljufije

Najbolj izvirne so tiste, kjer se zaradi oddaljenosti kraja dogodka in časovnega odmika težko dokazuje, da gre za goljufijo. Vendar je to tudi za vlagatelja zahtevka dvorezen meč, ker mora dokazati obstoj dogodka, pri tem pa se pogosto zapleta v nasprotja, izjave vpletenih se razlikujejo ... »V primeru, da se dogovorijo, kaj bodo povedali, pa se zgodi zanimiv eho efekt, ko so izjave strukturirane tako, kot da bi jih brali z lista in imamo občutek, da slišimo odmev izjave osebe, ki je bila izprašana pred tem. Zalomi se jim navadno pri pojasnjevanju podrobnosti pred dogodkom in po domnevnem dogodku,« pojasni David Kastelic.

Tako se je združba sedmih dogovorila, da bodo zaslužili na račun telesnih poškodb iz naslova avtomobilske odgovornosti. Bili so v dveh vozilih, v vozilu povzročitelja dva, v vozilu oškodovanca pet oseb. Vseh sedem je zahtevalo po pet tisoč evrov. Udeleženi vozili skupaj nista bili vredni tisoč evrov, obe sta izginili in si jih v ZM niso mogli več ogledati, policija ni bila udeležena. Z raziskavo so ugotovili, da se udeležencem ni uspelo poenotiti niti o tem, v katero smer se je vozilo gibalo! Na koncu so celo ugotovili, da imajo vsi vpleteni znano zgodovino primerljivih prometnih nezgod, čeprav so prej trdili, da se ne poznajo.

Marsikdo se je zaradi relativno majhne goljufije znašel v veliki godlji. Nepridipravi so tako prepričali mladeniča, da je na svoje ime na lizing vzel drag avtomobil. Seveda ne zase, za tristo evrov je le naredil uslugo znancu, ki je imel s krediti preveč obremenjene dohodke in sam ni mogel … Dobrih dvajset let staremu mladeniču so čez noč uredili službo in plačilne liste (ponarejene), po nakupu avta, ki ga nikoli ni videl, pa se je zapletlo. Oče je zavarovalnico spraševal, zakaj pošiljajo opomine za zavarovanje avtomobila sinu, če avta nima! Kmalu je začel prejemati tudi opomine za neplačevanje lizinga. Znanci so se mu čez čas oglasili in mu svetovali, da naj v Bosni in Hercegovini prijavi krajo vozila. Obupan mladenič je tako tudi storil, vendar so ga kmalu dobili.

Od štiri do dvajset odstotkov goljufij

Strniša pravi, da so zavarovalne goljufije intelektualni delikt in se pojavljajo v najrazličnejših oblikah in trenutkih. Ne gre za šablonske dogodke, ki se ponavljajo, pri organiziranih poskusih so tudi izredno dobro načrtovane. To je tudi razlog, da jih je tako težko odkrivati. V AS zato lahko le predvidevajo, da zavarovalniške goljufije predstavljajo približno štiri odstotke bruto premij. Tudi Kastelic težko govori o številkah, vendar: »Ugotavljamo, da je vsaj deset odstotkov vseh odškodninskih zahtevkov goljufivih, nadaljnjih dvajset odstotkov zahtevkov naj bi bilo delno goljufivih z namenom povečanja izplačila odškodnine.«

V ZM največ prevar srečujejo pri prenosu dejanskega škodnega dogodka na kraj, kjer obstaja zavarovanje (predvsem pri telesnih poškodbah), in opozarjajo na velike organizatorje in male igralce. Prvi se v primeru odkritja goljufije skrijejo, drugi prevzamejo celotno breme kaznivega dejanja. Pojavljajo se tudi dogovorjeni škodni dogodki, ko zavarovanci drugemu ponudijo uslugo s prijavo škodnega dogodka pri sebi. Ob tem pa je treba ločiti dve obliki uslug - umestitev obstoječe poškodbe v zavarovano območje ali povsem izmišljen škodni dogodek za korist obeh vpletenih strani.