Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
KaravankePovej, kaj sanjaš
Besedilo:
Anita Di Grazia
Kategorija: Prosti čas
/ ponedeljek, 4. maj 2009 / 06:00
»Ko je mož še živel, sem sanjala, da sem ga iskala in iskala, pa ga ni bilo od nikoder. Kmalu po njegovi izgubi pa se mi je sanjalo, da mi je rekel, da zato kašljam, ker toliko kadim. Pa je v resnici dejal to že, ko je še živel. Sem tudi res kašljala, ko se mi je to sanjalo. Kadil pa je tudi on nekaj časa. Sedaj sem izgubila tudi izvenzakonskega partnerja. Tudi za njega se mi je sanjalo, da ga ni od nikoder. Sedaj, ko ga ni več, sem sanjala, da me je čakal v eni restavraciji. Jaz sem naročila kavo, potem pa klepetala z neko kolegico. Videla sem ga čisto dobro. Sedel je pri neki mizi in bil ravno tako oblečen, kot je bil vedno, ko sva kam šla. Spominjam se še, da sem kolegici rekla, da moram iti, potem sem se zbudila. Decembra sem sanjala, da sem šla s sinom mimo sestrinega prejšnjega stanovanja. Tudi ona je že dve leti pokojna. Gledala je skozi okno in ko me je zagledala, je prišla ven. Vprašala sem jo, kako se počuti, pa mi je rekla, da jo boli trebuh. Zbudila sem se.« Helena
pripišite Za razlago sanj/uredništvo Razvedrila in Anita Di Grazia bo izbrala med prispelimi vprašanji oziroma pismi željnih razlag, ter razlago objavila v enem prihodnjih petkovih številk Gorenjskega glasa. Podpišite se lahko z namišljenim imenom. Primer: Luna, Bučka, Misel … Če nimate elektronske pošte, pa se nam lahko javite tudi na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, ravno tako pripišete Za razlago sanj/uredništvo Razvedrila.
Draga Helena,
tvoje sanje izražajo proces žalovanja zaradi izgube dragih oseb, ki ga še nisi zaključila. Nekje na tej poti si se ustavila in ne moreš naprej. Smrt ljubljenega človeka je vsekakor težka preizkušnja, ki nam poruši notranji mir in najkasneje takrat moramo definirati lasten odnos do smrti. Kakšen bo ta odnos, je odvisno od vsakega posameznika. Ljudem, ki verujejo v posmrtno življenje, je v takšni situaciji veliko lažje. Preko žalovanja in bolečine zaradi slovesa odkrivajo v sebi nove globine in pridejo do novega vrednotenja življenja in smrti. Res je, da je smrt v naši družbi nekakšen tabu in se večinoma neradi soočamo s to temo, saj jo nehote povežemo z neznosnim trpljenjem. Semena za ta strah lahko iščemo v temačnem srednjem veku, kjer je bila smrt prekletstvo in kazen za storjene grehe, čeprav je krščansko sporočilo »veselo sporočilo« in je Kristus premagal smrt. Še tik preden je umrl, je obljubil hudodelcu na križu ob sebi: »Resnično povem ti: Danes boš z menoj v raju.«
V nekaterih kulturah je smrt razlog za praznovanje, saj je duša rešena zemeljskega 'pekla' in se vrača v večni dom. To prepričanje so gojili tudi stari Grki, saj so videli v telesu le 'kletko duše'. Z burnim in uživaškim življenjem so se hoteli čim prej rešiti telesa in 'osvoboditi' svoje duše ...
Naše doživljanje je odvisno od tega, kako si stvari razlagamo in pogosto smo v težkih trenutkih močnejši, kot si mislimo. Pomembno je, da se s takšnimi vprašanji soočamo in poskušamo najti smisel tudi tam, kjer naletimo na bolečino in trpljenje. Naj končam z besedami našega velikega misleca Trstenjaka: »Človek v trpljenju in misli na smrt resnično raste preko sebe: duhovno zori in tako oznanja zmago duha nad telesom, ki razpada.«
