Vrh Korena z gorsko kuliso v ozadju

Razgledno sleme

Koreno nad Horjulom (725 m) - Travnato sleme je zaradi lahkega dostopa priljubljena izletniška točka. Slikovita lega kljub nizki nadmorski višini nudi čudovit razgled.

V teh letih, odkar se skupaj potepamo po vrhovih, smo že dodobra obdelali tudi Polhograjsko hribovje, a ostali so nam še kakšni skriti kotički. Na enega od njih, ki pa sploh ni skrit, se bomo odpravili danes. Na zemljevidih je poimenovan Koreno, a domačini mu pravijo Korena, leži pa med Polhovim Gradcem in Horjulom. Ločuje dolino Horjulščice od doline Gradaščice. Je sleme, vas in vrh, na katerem je ogromen križ in cerkev sv. Mohorja in Fortunata.

Poti, ki vodijo do Korena, je ogromno, a mi bomo izbrali tisto, ki je Gorenjski najbližja. Če prihajate iz smeri Kranja, je najkrajša pot do izhodišča preko vasi Topol (Sv. Katarina), kjer se spustite na drugo stran do Polhovega Gradca. Peljete se skozenj do naslednje vasi Briše, kjer vas lesena tabla na levi strani usmeri proti trem kmetijam. Po približno dveh kilometrih asfaltiranega klanca, pridete do kmetije. Domačine povprašajte, kje lahko parkirate avto in prepričana sem, da vam bodo dovolili.

Pot proti Korenu se začne ob seniku, na kar vas opozorijo markacije. Pot se na začetku spušča, greste še mimo ene kmetije in nekaj hiš, ko se pot zoži in zavije v gozd, kjer se ob manjši grapi zlagoma vzpenja. Na vrhu grape se razpotegne proti jugozahodu in na čistini, kjer ni nobenega grmovja, prvič uzremo Koreno. Prišli boste do lesenega vikenda v gozdu in markacije vas bodo usmerile desno, pred vikendom naprej na gozdni grebenček. Pot skozi gozd se bo spuščala in spet dvigala. V tem delu boste šli čez Visoki hrib, ki meri 602 metra. Sledil bo ovinek, kjer je samotna hiša, morda lovska koča, mimo katere pripelje makadamska cesta. Tam boste imeli na izbiro: ali nadaljujete po makadamski cesti, ki je tudi markirana, ali pa krenete kar skozi gozd, po strmi stezici. Stezica vas bo višje pripeljala na to isto makadamsko cesto. Izbira je pač vaša; kar vam je ljubše. Makadamska cesta se v okljukih dvigne do ovinka, kjer se priključi asfaltirani cesti, ki pripelje iz Horjula.

Zadnji del poti gre torej po asfaltu, kar sicer ni ravno fajn, a tako pač je. Cesta vas bo najprej pripeljala do Turistične kmetije na Korenu Pr' Lenart, vi pa se sprehodite še naprej skozi vas, do cerkve sv. Mohorja in Fortunata, kjer je tudi ogromen križ ter klopci z razgledno ploščo ter vpisna skrinjica z žigom.

Koreno vam postreže z izjemnim razgledom; nam nasproti je Polhograjska gora, desno od nje Polhograjska Grmada, malenkost zadaj je Tošč. Trije vrhovi, ki imajo Polhov Gradec v naročju. Vedno je zanimivo vrhove, na katerih si že bil, videti z druge strani. Vedno so drugačni; kot kameleoni. Za Polhograjsko goro se bohoti veriga Karavank, s Storžičem, Košuto, z Begunjščico, Vrtačo in Stolom, desno od Grmade so Kamniške Alpe, kjer dominirajo Kočna, Grintovec, Skuta in Kalški greben. Levo od nas so vrhovi Škofjeloškega pogorja, ter številne manjše vzpetine, po katerih so raztresene domačije in cerkvice. Pogled proti jugu je pogled proti dolini Horjulščice, proti Krimu itd. Uf, koliko je povsem neznanih vrhov. Idej za naše izlete pa še ogromno.

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata se v virih prvič omenja leta 1389. Sestavlja jo pravokotna romanska ladja, k njej je prizidan poznogotski prezbiterij iz konca 15. ali začetka 16. stoletja, k vhodni fasadi pa baročni zvonik. Na južni fasadi je ikonografsko zanimiv prizor Kristusa med mučilnimi orodji ter ostanki fresk Križanja in sv. Krištofa. Glavni oltar iz srede 18. stoletja se zgleduje po oltarjih Facijeve delavnice, stranska oltarja domačega podobarja Jerneja Trnovca, pa sta klasicistično delo prve polovice 19. stoletja.

Na koncu je treba omeniti, da je opisana pot primerna tudi za gorske kolesarje. Na poti bodite previdni in poslušajte zvoke okolice, saj se občasno zna pripoditi kakšen frajer na crossovcu. A ta tema sodi že drugam!

Nadmorska višina: 725 m

Višinska razlika: 380 m

Trajanje: 2 uri

Zahtevnost: 1 zvezdica

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 9. februar 2014 / 16:10

Slovenci med kulturnimi prireditvami najraje izbirajo gledališče

V zadnjem letu si je skoraj polovica Slovencev ogledala gledališko predstavo, medtem ko so razstave pritegnile okoli 30 odstotkov ljudi. Po podatkih Mediane so priljubljeni tudi klasični koncerti in p...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / / 07:00

Anketa: Za lažjo odločitev

Devetošolci in dijaki zaključnih letnikov so minuli konec tedna obiskovali šole in fakultete, da bi zbrali kar največ informacij o izbranih šolah oziroma programih. Tako so tudi naši sogovorniki upali...

GG Plus / / 07:00

Njeno veselje so krofi

Ivanka Brodar že odkar pomni, z veseljem kuha in peče, od vsega najraje potice in krofe, zato bo okoli pusta pri njih doma še posebej živahno.

GG Plus / / 07:00

V Kranju imate več vina kot pitne vode

Marjan Černivec razstavlja v Domu upokojencev v Kranju fotografije različnih avtorjev, s katerimi obeležuje dva pomembna dogodka - stoletnico kranjskega vodovoda in dvajsetletnico triglavske kapelice.

GG Plus / / 07:00

Večina ne plačuje akontacije

Večina prejemnikov pokojnin tudi letos ne plačuje akontacije dohodnine od mesečne pokojnine. Obdavčene so pokojnine, višje od 1.070 evrov.

GG Plus / / 07:00

Odstranjevanje uničenih vijakov

Vsak domači mojster se je že soočil s težavo uničenih vijakov, ki mu jih nikakor ne uspe odstraniti z izvijačem. V tovrstnih primerih je dobro poznati nekatere preproste trike.