Digitalna knjižnica Slovenije

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 4. maj 2009 / 06:00

Digitalna knjižnica Slovenije je spletni informacijski portal za upravljanje z znanjem, preko katerega je omogočen dostop do digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov. Ponuja prosto iskanje po virih in brezplačen dostop do digitalnih vsebin.

Preko spletnega naslova www.dlib.si so brezplačno dostopne revije, knjige, rokopisi, zemljevidi, fotografije, glasba in priročniki. Preko spletnega informacijskega portala je zagotavljal enakopraven in brezplačen dostop do relevantnih informacij, neodvisno od lokacije uporabnika, ter obenem deluje tudi kot podpora učenju, znanstveno-raziskovalnemu delu, kulturnemu razvoju in razvoju nacionalne identitete tudi v virtualnem okolju. Iskanje po zbirkah je možno po bibliografskih podatkih (avtor, naslov, datum izdaje, vsebina, vrsta gradiva,…), pri tekstovnem gradivu pa tudi po celotnem besedilu (OCR).

V Digitalni knjižnici Slovenije najdemo virtualne razstave, ki nas popeljejo skozi dela in galerije, pri tem pa vse lahko opravimo in si ogledamo kar od doma. V zbirki znanstvenih člankov je vključenih več kot 3000 člankov iz številnih mednarodno priznanih strokovnih in znanstvenih revij. Zbirka člankov uporabnikom omogoča listanje po nekaterih starejših časopisih, ki so v našem prostoru pustili svoj pečat.

V galeriji fotografij je več kot 10.500 fotografij. Tako v tem sklopu najdemo fotografije pesnikov Aškerca, Kajuha, Prešernove hčere Ernestine Jelovšek, senatorjev dravske banovine in mnogih drugih, tu so tudi razglednice z Jurijem Vego, Francetom Prešernom, staro Ljubljano. Poleg fotografij so v zbirki tudi karikature Maksima Gasparija in Hinka Smrekarja, reprodukcije Cankarjevih risb in rokopisov.

Zbirka obsega knjige od leta 1830 pa vse do danes. Na ogled so dragocenosti slovenske moderne, kot so Cankarjeva Erotika, Nina, Hlapci, Kettejeve Poezije, Murnove Pesmi in romance. Zbirka obsega tudi veliko število knjig iz 19. stoletja, med katerimi so tako stara nabožna besedila in šolska čtiva.

Zbirka plakatov vključuje reklamne, propagandne, filmske in vojne plakate, ter številne politične plakate. Skupaj jih je objavljenih skoraj 4000.

V več kot 1000 zapisih notnega gradiva najdemo dela bratov Ipavcev, Danila Fajglja, Rista Savina, Stanka Premrla, Emila Adamiča, Slavka Osterca, Marija Kogoja in drugih. Objavljene so uglasbitve slovenskih narodnih pesmi, pesmi iz prelomnih trenutkov zgodovine ter tudi ena prvih uglasbitev Prešernove Zdravice.

Visokošolska dela obsegajo prost dostop do celotnih besedil strokovnih nalog z različnih področij, od bibliotekarstva do naravoslovja.

V izboru starih zemljevidov najdemo znamenitega Petra Kozlerja z njegovim Zemljovidom slovenske dežele in pokrajin, Valvasorja z zemljevidi Kranjske in ostale, vse tja do Sebastiana Münstra, ki nam prikaže današnje slovensko ozemlje v 16. stoletju.

Zvočni zapisi vsebujejo posnetke posameznih solistov in ansamblov, ki segajo tja v začetek 20. stoletja. Zaradi redkosti in nedostopnosti velja izpostaviti vojaško godbo dravske divizije s skladbo Pozdrav gorenjski, prav tako bo Žabjo svatbo, katere besedilo je prispeval Josip Stritar. Poleg omenjenih je tu še kopica narodnih pesmi.

V vsej zgodovini tiska in knjig so rokopisne zbirke oblikovale draž posebne vrste. Rokopisi vam od vsega knjižničnega gradiva v največji meri kažejo dejstvo, da ima vsak zapis svojo zgodbo in svoje življenje. To velja tako za tiste rokopise, ki so nastali pred iznajdbo tiska, kot tudi za kasnejše. Da so nepogrešljiv vir za raziskovalce in študente, se lahko prepričate ob leta 542 z roko zapisanih notnih listih in besedilih iz arhiva uredništva revije Novi akordi. Poseben mik pa predstavlja digitalizirana oblika Supraseljskega kodeksa, enega najstarejših slovanskih pisnih spomenikov, ki hkrati simbolizira eno čudovitih stičnih točk umetnosti in kulture, ki žal danes bržkone zamira.