Frizerji že osemdeset let

Daljnega leta 1928 je Ivan Rakovec začel s frizersko obrtjo na Jesenicah, družinsko tradicijo pa danes nadaljuje vnukinja Petra z možem Matjažem.

»Novi frizerski salon za dame in gospode z najmodernejšimi električnimi aparati. Za točno in solidno postrežbo po želji cenjenih gostov jamči in se priporoča Rakovc Ivan,« piše na vizitki iz leta 1928, s katero se je predstavljal frizerski mojster Ivan Rakovec z Jesenic. Bil je eden prvih jeseniških lasničarjev in frizerjev, ki je frizerski salon vodil skupaj z ženo Jožefo. Rakovčevo obrt je v šestdesetih letih prevzel Ivanov sin Janez z ženo Ivanko, danes pa ga vodi Ivanova vnukinja Petra z možem Matjažem, torej že tretja generacija. »Zame je bilo samoumevno, da bom frizerka, saj sem že kot čisto majhna hodila v salon in govorila, da bom tudi jaz frizerka,« pripoveduje Petra, ki se je nato tudi zares izšolala za frizerko in takoj začela delati v domačem salonu. V frizerski šoli v Ljubljani je spoznala tudi moža Matjaža, ki je vrsto let delal v Narta studiu, ki je bil prvi izobraževalni center frizerjev v tedanji Jugoslaviji, zadnjih deset let pa tudi Matjaž dela v družinskem frizerskem salonu na Jesenicah.

Kot pravita Petra in Matjaž, strižeta tako ženske kot moške in otroke, najbolj pa sta ponosna, da k njima prihajajo cele družine, od babic do majhnih otrok. Imata veliko stalnih strank, in to kljub velikemu številu frizerjev, ki delajo na Jesenicah in v okolici. Opažata pa, da frizerjem in tudi ostalim storitvenim obrtem današnji časi niso najbolj naklonjeni. »Morda imamo mi to prednost, da je naš lokal vpeljan, da imamo tradicijo, veliko stalnih strank, hkrati pa se seveda trudimo, da sledimo trendom, nenehno se izobražujeva in se trudiva za kakovost,« dodajata sogovornika. Zadnja leta delata sama, medtem ko so bili v preteklosti pri njih vedno zaposleni tudi drugi frizerji. In kaj je tisto, zaradi česar vztrajata v frizerskem poklicu? Kot odgovarjata, imata rada delo z ljudmi, poklic je kreativen, dinamičen, hkrati pa se jima zdi, da je nenehen izziv zadovoljiti stranke. Pa načrtujeta, da bosta hčerki nadaljevali dolgoletno družinsko tradicijo? Kot pravita, zaenkrat vse kaže, da nobena od njiju ne bo frizerka. Ena namreč obiskuje vzgojiteljsko šolo, mlajša bo šla na turistično. »Ne razmišljava, kako bo. Vsekakor pa veva, da bova midva morala delati vsaj še do stoletnice našega družinskega frizerskega salona!«