Preko drobnjaka do vitamina C

Zgodaj spomladi, ko še ni solate in sočivja, je drobnjak odličen pomočnik do vitaminov, zlasti do vitamina C. Sicer ne slovi po veliki zdravilni vrednosti, a nekaj zdravju koristnih moči kljub temu premore. Bolj kot v ljudski medicini je doma v kuhinji. Mnogi si brez njega ne predstavljajo solate, juh, kruhovih cmokov ...

Šnitlih

Drobnjak (Allium schoenoprasum) je po priljubljenosti začimb z domačega vrta takoj za peteršiljem. Ponekod na Slovenskem drobnjaku pogovorno pravijo tudi šnitlah, šnitlih (po nemški besedi Schnittlauch), šintelc, šintlah ali čebulček. Drobnjak naj bi izviral iz Kanade in Sibirije, uspeva pa povsod v zmerno toplem podnebju. Stari Kitajci so ga uporabljali že pred 4000 leti. Rimljane je navduševala zelena drobnjakova omaka, ki so jo dodajali k mesu in jajčnim jedem. Karel Veliki naj bi ukazal gojenje drobnjaka na vrtovih.

Svež, zamrznjen, posušen

Drobnjak ima tanke okrogle temno zelene liste in živo rdeče cvetove, združene v okrogle kobule na koncu dolgega stebla. Zraste največ do dvajset centimetrov. Drobnjak je bogat z vitaminoma C in B2, kalcijem, natrijem, fosforjem in železom. Zaradi obilice vitamina C so ga včasih uporabljali mornarji v boju proti skorbutu. Drobnjak uporabljamo svež, saj se dragoceni vitamini in minerali med kuhanjem uničijo. Priročno je, da ga imamo kar v cvetličnem lončku na okenski polici. Lahko ga tudi zamrzujemo ali sušimo, vendar zlasti posušeni listi izgubijo precej arome. Drobnjakova stebla damo v zatesnjenih plastičnih vrečkah v hladilnik, kjer ostane sočen do sedem dni ali pa narezani drobnjak zamrznemo v kockah.

Proti slabokrvnosti in vetrovom

Drobnjak sodi v rod lukov in je sorodnik česna, čebule, pora in šalotke. Oster vonj drobnjaka in drugih čebulnic je posledica eteričnega olja, v katerem je veliko žvepla. Glavna sestavina eteričnega olja čebulnic, torej tudi drobnjaka, je alicin, ki je znan po svojem protiglivičnem delovanju. Čebulnice delujejo tudi protivnetno, pospešujejo izločanje vode iz telesa, pospešujejo prebavo, razkužuje prebavila, zboljšujejo tek, odpravljajo vetrove in čistijo kri. V ljudskem zdravilstvu uporabljajo drobnjak za zdravljenje slabokrvnosti otrok in odraslih. Komur primanjkuje vitaminov, naj pogosto in rad uživa drobnjak. Menijo, da ima celo to moč, da znižuje krvni tlak.

Spomladanska večerja

Naši predniki so si spomladi pogosto privoščili večerjo v obliki skute, pomešane s smetano in drobnjakom, ter ržen kruh. Opozarjali pa so tudi, da preveč drobnjaka lahko škodi, zato z njim ne smemo pretiravati. Navadno uporabljamo nasekljan svež drobnjak, s katerim izboljšamo okus solatam, hladnim omakam, prelivom, jajčnim jedem … Pogosto ga dodajamo tudi v juhe, enolončnice, mesne nadeve in maso za pripravo kruhovih cmokov. Slastni so drobnjakovi štruklji. Odlično se izkaže tudi v skutnem namazu in za pripravo zeliščnega masla. Toplim jedem ga dodamo na koncu priprave, hladnim pa na začetku, da se oblikuje polna aroma. Drobnjak je ena izmed sestavin čislane francoske zeliščne mešanice "fines herbes", v kateri mu družbo delajo še peteršilj, pehtran in krebuljica.