V pokoj starejši

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / torek, 4. avgust 2020 / 22:43

V Evropi se delež starejšega prebivalstva veča, enako velja za Slovenijo. Napovedi kažejo, da se bo to še nadaljevalo in da bo do leta 2050 več kot trideset odstotkov prebivalstva starejšega od 65 let. To bi imelo velik vpliv na javne finance: povečujejo se stroški pokojnin in drugi stroški, povezani s staranjem prebivalstva, denimo na zdravstvenem področju. Poleg tega se bodo zaradi staranja prebivalstva zmanjšali prihodki iz prispevkov za socialno varnost in dohodnine, zaradi česar se bodo še povečali izzivi, povezani s financiranjem stroškov starajočega se prebivalstva. Vzdržnost pokojninskega sistema bi med drugim okrepilo poznejše upokojevanje, smo ponovno slišali ob nedavni deseti obletnici pridružitve Slovenije OECD, ki svari pred učinki staranja prebivalstva.

V Sloveniji starejši delavci prehitro zapustijo trg dela, je že pred časom ugotovila študija OECD, ki navaja, da je Slovenija pri zaposlenih, starejših od 54 let, na trgu dela ena od najmanj uspešnih držav. To je še dediščina preteklih pokojninskih sistemov, ki so dopuščali zgodnje upokojevanje, zadnja pokojninska reforma pa je uzakonila upokojitveno starost 65 let, kar je sicer povečalo število delavcev, starejših od 55 let, a v realnosti še naprej ostaja razkorak med uradno upokojitveno starostjo in dejansko starostjo ob upokojitvi. Zato vsake toliko časa ponovno oživijo razmišljanja o novem povišanju upokojitvene starosti, tudi ob zadnji spremembi pokojninske zakonodaje, ko so znova govorili o starosti 67 let, a predlog takrat še opustili.

Pač pa skušajo z drugimi prijemi zagotoviti, da bi ljudje dlje časa ostajali zaposleni, denimo s spodbudami delodajalcem, da zaposlujejo starejše delavce. Lani pa je bilo v pokojninski zakonodaji sprejeto tudi določilo o delnem upokojevanju, pri katerem bi delavec, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, še naprej delal in ob plači prejemal štirideset odstotkov pokojnine. To smo sicer poznali že prej, a je šlo za dvajset odstotkov pokojnine. Z odločitvijo za dvojni status si človek izboljša prejemke, kar je spodbudno zanj, več aktivnih in manj upokojenih pa je dobro tudi za pokojninsko blagajno. Trenutno dvojni status pri nas uživa nekaj več kot deset tisoč ljudi, po oceni pokojninskega zavoda pa naj bi se to število v petih letih podvojilo. Pri tem je zanimivo, da so se lani za dvojni status v največji meri zavzemali obrtniki, da lahko podaljšujejo obstoj svojih podjetij, toda v strukturi prejemnikov delne pokojnine jih ne najdemo prav veliko. Med dejavnostmi, kjer se ljudje največ odločajo za dvojni status, namreč prednjačijo uradniki, zdravniki in učitelji.