V velikonočnem potresu 12. aprila 1998 poškodovana sirarna na Pologu nad Tolminom (Foto: Renato Vidrih)

Pod nami se vedno trese

Potres, kakršen je v začetku aprila prizadel osrednjo Italijo, je na Gorenjskem malo verjeten, ne pa tudi na potresno najbolj ogroženih območjih Slovenije. Velikonočni potres v Zgornjem Posočju, od katerega je zadnjo velikonočno nedeljo minilo enajst let, je bil na primer podobne moči, k sreči pa na površju ni povzročil tako velikanskega razdejanja in ni terjal številnih smrtnih žrtev kot zadnji potres v Italiji.

»V primerjavi s potresi, ki nastajajo okrog Pacifika in Tihega ocena, na primer na Japonskem, v Indoneziji, Čilu ali Kaliforniji, je bil zadnji potres v Italiji relativno šibek, po drugi strani pa je to potres, kakršnega lahko doživimo tudi v Sloveniji,« razlaga eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za potrese dr. Renato Vidrih, tudi direktor Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje.

Pod slovenskimi tlemi se trese ves čas, saj živimo na stiku afriške in evroazijske plošče. Na njun »veliki trk« daleč v preteklosti nas na primer spominjajo Alpe. »Severno od Slovenije je potresov manj in so šibkejši, južno od nas so pogostejši in močnejši. Kljub vsemu živimo na območju, kjer je treba s potresi zelo, zelo računati. Pogled na karto potresne nevarnosti, kar je bistvo seizmologije, pokaže, da so potresno najbolj ogrožena območja Zgornjega Posočja, Ljubljane, Krškega, Brežic. Gorenjska in večji del Slovenije sodi med srednje ogrožena območja, edini potresno neaktivni del pa je skrajni severovzhod Slovenije,« pojasni Vidrih. In če izredno občutljivi instrumenti v potresnih opazovalnicah vsako minuto zaznajo v povprečju osem potresov po vsem svetu, v Sloveniji vsak dan nastane štiri do pet potresov. Na leto imamo okoli dva tisoč potresov, od tega jih čutimo trideset, štirideset. Izjema so veliki potresi, kot je bil v Zgornjem Posočju, ko smo čutili še nekaj sto popotresnih sunkov.

Gorenjska tla so potresom »neprijazna«

Karte potresne ogroženosti so del gradbenih predpisov, in če jih gradbeniki upoštevajo, morajo objekti zdržati tudi močnejše potrese, pravi Vidrih. »Kaj se dogaja na terenu, je že druga zgodba. Predvsem v nerazvitem svetu predpisov za potresno odporno gradnjo ne upoštevajo kaj prida. To se je na primer 'lepo' pokazalo v Črni gori leta 1979, ko so se hoteli brez vgrajenega železa enostavno sesuli. Podobno je bilo pred desetimi leti v Turčiji, ko so se porušili povsem novi, še nevseljeni bloki. Bistvo gradnje potresno odpornih objektov je torej v dobrem nadzoru,« razmišlja sogovornik. In kot vedno, smo ljudje takoj po hudem potresu pripravljeni narediti vse za večjo varnost objektov, sčasoma pa spomin zbledi in dobri nameni izginejo. »Na koncu se dogaja, da lastniki državno pomoč namesto v ojačanje zunanjih zidov raje namenijo za novo fasado,« opaža Vidrih.

Ko načrtujete novogradnjo, je priporočljivo razmisliti, kje bo najprimerneje graditi, opozarjajo seizmologi. Potovalne hitrosti potresnih valov so namreč po mehkih kamninah zelo majhne – približno dva kilometra na sekundo, kar je bolj nevarno kot pri kamninah, kjer potresni val potuje hitro – nekje sedem, osem kilometrov na sekundo. Gorenjci imamo tu srečo, saj so naša tla večinoma karbonatna, torej razmeroma trda oziroma sprijeta. Kranj na primer leži na sprijeti labori, kar je za potrese bolj varno kot pa Ljubljansko barje. Zadnji močnejši potres na Gorenjskem je bil sicer leta 1977 pod Storžičem, na območju Trstenika in Bele.

Potresov ni mogoče napovedati

Čeprav bi še tako radi, se potresov ne da napovedati vnaprej. »Napoved pomeni, da bo potres nastal na točno določenem območju ob točno določeni uri. Tega seizmologi nikoli ne bomo zmogli,« razlaga Vidrih, ki potrese primerja z gobami. »Vemo, kje približno bodo zrasle in kakšne bodo, kdaj natančno bodo zrasle, pa nikoli ne vemo.« Zato bi morali po njegovem neodgovorneže, ki potrese javno napovedujejo vnaprej, na neki način kaznovati. »Japonci so izračunali, da ena napačna napoved za industrijsko mesto pomeni sedem milijard dolarjev škode na dan.« Tudi v Sloveniji smo imeli pred leti podoben primer, ko je neki Rus napovedal potres. »Bila je velika 'frka'. Ves teden nisem spal, ker so me vsi spraševali, kaj storiti. Predstavljajte si, da vas kličejo iz Kliničnega centra in vprašajo, kaj naj naredijo, ali naj bolnike evakuirajo …«

Potresi so dveh tipov; pri nekaterih šibkim potresnim sunkom sledi še glavni, večinoma pa najprej pride do glavnega sunka, ki mu sledijo šibkejši. »Ko začutite potresni sunek, ostanite v hiši in ohranite mirno kri. Vedeti je treba, da se vedno najprej podrejo zunanje stene in stopnišča, zato se postavite k nosilnim stenam. Nekateri se temu smejejo, ampak ni neumno skriti se pod kako mizo ali klop. Objekt zapustite šele, ko se potresni tresljaji povsem umirijo. Ko ste enkrat zunaj, pa se je treba umakniti čim dlje od hiše, saj lahko na tla prileti kakšen dimnik, proč je treba od daljnovodov, steklenih površin … Tem nasvetom se pri nas večina smeji, na Japonskem pa se zaščitnih ukrepov učijo v vrtcih,« svetuje Vidrih.

Najmočnejši potresi pri nas

Čeprav je Slovenija potresno srednje ogrožena, so se naša tla skozi zgodovino že večkrat zelo močno stresla. Na tem prostoru je bil najmočnejši potres 25. januarja 1348 pri Beljaku. T. i. veliki koroški potres še vedno velja za največji potres v srednji Evropi, razlaga Vidrih. Njegovo žarišče je bilo v globini približno sedem kilometrov, magnituda pa je bila 6,5. Največji učinki, ki jih je potres dosegel na območju Beljaka in v severovzhodni Italiji, so ocenjeni na deseto stopnjo po Evropski makroseizmični stopnji (EMS). Posledice potresa so bile katastrofične, saj je terjal dvajset tisoč človeških življenj, po nekaterih podatkih celo štirideset tisoč. Največ ljudi je izgubilo življenje ob samem rušenju, veliko žrtev pa je bilo tudi zaradi številnih požarov in poplav in verjetno tudi nekaterih kužnih bolezni, ki so se pojavile po potresu. Mesto Beljak je bilo popolnoma porušeno, močno prizadeti sta bili celotna Koroška in Kranjska. Valvasor piše, da je bilo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem ob potresu porušenih 26 mest ter 40 gradov in cerkva. Tresenje so čutili prebivalci do Neaplja, Strasbourga, Krakowa itd., to je na ozemlju z radijem okoli 750 kilometrov. Veliki pospeški tal v epicentralnem območju so z južnega pobočja gore Dobrač (2166 m) sprožili plaz v dolžini pet kilometrov. Nekateri raziskovalci so izračunali, da je v dolino zgrmela milijarda kubičnih metrov materiala.

Potres podobnega formata se je zgodil 26. marca 1511 na Idrijskem, čeprav nove raziskave kažejo, da je šlo morda za dva potresa. Prvi naj bi nastal na Idrijskem in je imel magnitudo 6,8, drugi pa v Furlaniji z magnitudo od 7 do 7,2. Na obsežnem epicentralnem območju, ki je segalo od Čedada (Cividale) do Humina (Gemona) pa tja do Idrije, so največji učinki dosegli med deveto in deseto stopnjo, ponekod pa naj bi lokalni učinki dosegli celo deseto stopnjo po EMS. Potresne učinke so čutili na severu do Bamberga, Bayreutha, Hofa in celo Lubecka (Lužice), na jugu do Urbina v Italiji. Zajel je celotno Švico, Hrvaško, Madžarsko, Češko in Slovaško. Polmer potresnih učinkov je bil podoben kot pri beljaškem potresu, okoli 750 kilometrov. Zaradi potresa je umrlo dvanajst tisoč ljudi. Hudo razdejanje je potres zapustil tudi na Slovenskem, kjer je porušil praktično vse gradove, vključno z blejskim, loškim in s smledniškim gradom. Podrl je Novi grad pri Preddvoru, gradove v okolici Tržiča, poškodovan je bil grad Kamen nad dolino Drage pri Begunjah, močno je poškodoval gradove v okolici Radovljice in Kamnika. Poškodovan je bil Ljubljanski grad, pa Turjaški grad … Idrijski živosrebrov rudnik so za nadaljnje delo usposobili šele po šestih letih.

Smrtne žrtve je pri nas nazadnje terjal velikonočni potres 14. aprila 1895 v Ljubljani. Žarišče je nastalo v globini 16 kilometrov, njegova magnituda je bila 6,1. Največje učinke, med osmo in deveto stopnjo po EMS, je dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in do Vodic na severu. Potresni sunek je zajel veliko območje s polmerom približno 350 kilometrov, največje poškodbe pa so nastale v premeru 18 kilometrov, od Iga do Vodic. Potres so sicer čutili tudi prebivalci Dunaja, Splita ter v italijanskih mestih Assisi, Firence in Alessandria. Potres je poškodoval okoli desetino zgradb v Ljubljani, terjal pa naj bi sedem žrtev v Ljubljani, v Vodicah pa naj bi zasulo tri otroke. Nekaj jih je umrlo med reševanjem. Glavnemu sunku je v naslednjih desetih dneh sledilo več kot sto popotresov, ki so prebivalce še bolj begali. Ljubljanski potres je povzročil tudi ogromno gmotno škodo.

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 21. maj 2018 / 09:44

Iz mamine skrinje

Dramska skupina Pod stražo je v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika pripravila avtorski projekt Iz mamine skrinje.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / ponedeljek, 26. november 2007 / 07:00

Bojan Križaj ni več direktor

Nekdanji odlični tržiški smučar je bil v iskanju denarja za slovensko alpsko smučanje očitno premalo uspešen.

Slovenija / ponedeljek, 26. november 2007 / 07:00

Waltin je novi selektor hokejske reprezentance

Od danes naprej ima naša hokejska reprezentanca novega selektorja, to je izkušeni 54-letni Šved Mats Waltin.

Slovenija / ponedeljek, 26. november 2007 / 07:00

Z Zvonetom nazaj v Afriko

Ob okrogli polstoletnici si človek lahko želi marsikaj, eden naših najbolj znanih svetovnih popotnikov Zvone Šeruga pa si je po skoraj dveh desetletjih spet zaželel potovanja z motorjem v Afriko.

Kronika / ponedeljek, 26. november 2007 / 07:00

Nesreče

Padel pod traktor Košiše - V petek okoli 16.30 so Policijsko postajo Kamnik obvestili, da se je v gozdu pri kraju Košiše smrtno ponesrečil 75-letni do...

Kranj / ponedeljek, 26. november 2007 / 07:00

Večina volivcev za Tenetiše

Na referendumu je 85,19 odstotka volivcev podprlo gradnjo centra za ravnanje z odpadki v Tenetišah. Civilna iniciativa Mlaka Tenetiše pravi, da je referendum padel, ker je nekaj čez tisoč tamkajšnjih...