Od leve: kranjski župan Damijan Perne, Andreja Čufar, Barbara Rems, Alojzij Pungaršek, Breda Kosirnik in Romana Rakovec (Foto: Tina Dokl)

Jubilej prve javne lekarne

Gorenjske lekarne praznujejo več jubilejev, med drugim 220-letnico prve javne lekarne na Gorenjskem in 40-letnico združitve v zavod Gorenjska lekarna Kranj.

Brdo pri Kranju – Gorenjske lekarne so imele v četrtek slovesnost ob kar nekaj jubilejih. Minilo je 220 let od prve javne lekarne na Gorenjskem, ki so jo odprli v Kranju, in 60 let, odkar so na Gorenjskem podržavili vse takratne lekarne. Minilo je tudi 40 let, odkar so se lekarne na spodnjem delu Gorenjske (Kranj, Tržič, Škofja Loka) združile v lekarniški zavod Gorenjska lekarna Kranj, ter 30 let, odkar so se Gorenjski lekarni Kranj pridružile lekarne na zgornjem delu Gorenjske (Radovljica, Jesenice). »Oskrba z zdravili je še danes naše osnovno poslanstvo. V letih 2008/09 smo odprli štiri prenovljene lekarniške enote, od tega smo konec marca odprli lekarno v Železnikih, ki je bila popolnoma uničena v poplavah septembra 2007, v Kropi pa jo bomo odprli predvidoma meseca maja,« je povedala direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec. »Za uspešno delo Gorenjskih lekarn so zaslužni ljudje s svojim znanjem in delom, ki so pripomogli k razvoju lekarniške stroke. Pomembno pa je tudi nenehno vlaganje v nove tehnologije in v nakup sodobne opreme,« je še dejala Rakovčeva. Javni zavod Gorenjske lekarne ima danes dvaindvajset lekarniških enot in lastno proizvodno enoto.

Na slovesnosti so predstavili zanimivo in s podatki bogato knjigo Zgodovina lekarništva na Gorenjskem avtorice Brede Kosirnik. Podelili so tudi priznanja štirim dosedanjim direktorjem, to so Breda Kosirnik, ki je bila direktorica od 1993 do 1998, Andreja Čufar, ki je bila na tem položaju v letih od 1998 do 2002, Alojzij Pungaršek je bil direktor od 2002 do 2004 in Barbara Rems, ki je bila vršilka dolžnosti direktorice leta 2004.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / sreda, 27. april 2022 / 08:27

Navdušeni nad kužki

V kranjskem vrtcu Najdihojca so otroci v okviru projekta Kdo si, kuža? spoznavali pse: skozi pravljice, igro, ustvarjanje in druženje z njimi. Projekt so sklenili z razstavo izdelkov v Mestni knjižnic...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Kosovelove Zbrane pesmi

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele – (vse je ekstaza!) – vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski č...

GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Napisal je knjigo o domači vasi

Ivan Križnar je kroniko o domači vasi naslovil s preprostim naslovom Delnice – Deunce, kot pravi pa je bil njegov namen, da piše o preteklih rodovih in posameznikih pa tudi o dogodkih po osamosvojitvi...

Bohinj / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Umetniki zavzeli Bohinj

Na peti likovni koloniji Kristal je sodelovalo 25 umetnikov iz Avstrije, Srbije, Ukrajine, Italije, Rusije, Hrvaške in Slovenije.

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Grad v obliki ključa

Jesenska sobota. Prijatelji iz Radovljice k prijateljem iz občine Rače - Fram. Prelestno dopoldne ob sprejemu na grajskem dvorišču. Strokovna razlaga. Renesančni nižinski dvorec, prva listina o gra...

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Zaledje Soške fronte

Bogatin (1977 m) in Mahavšček (2008 m) - Bohinj, gorenjski turistični biser, izhodišče za številne vzpone v Julijske Alpe je bil v času prve svetovne vojne vojno zaledje Soške fronte oz. prehodni pas...