Pogled z Golega brda proti vrhu Tinjana, kjer je antenski stolp.

Predzadnji žig Slovenske planinske poti

Tinjan (374 m) - Vzpon z razgledom na morje in slovensko Istro. Vzpetina, ki pogleduje proti enemu najbolj znanih in priljubljenih slovenskih plezališč. Griček, na vrhu katerega je vas.

Če ste se odločili, da boste knjižico Slovenske planinske poti napolnili z žigi, potem bo eden od vaših vzponov tudi griček Tinjan, ki je pravzaprav primorska, hribovska vasica med Dekani, Zgornjimi Škofijami in Ospom.

S primorske avtoceste zavijete v Kozini, kjer se po stari cesti zapeljete po črnokalskem klancu. Na dnu klanca vas smerokaz v ostrem ovinku usmeri desno do vasi Osp, ki je znano in priljubljeno slovensko plezališče. V kraški vasici, ki leži pod strmimi stenami Kraškega roba, vas smerokaz že na začetku usmeri levo do parkirišča, kjer je tudi kamp.

Na parkirišču se usmerite na makadamsko cesto, ki se začne zlagoma vzpenjati. Na strmejšem delu poti vas markacije usmerijo desno v gozd, ki po strmem vzponu doseže Golo brdo. Vasica Osp je že pod nami in skalo, kjer je ogromno plezalnih smeri, si lahko ogledamo skoraj iz ptičje perspektive.

Kar po travniku prečite Golo brdo. Markacij praktično ni, ob dosegu gozda pa boste videli tri poti in najbolje je, da nadaljujete po srednji poti, kjer boste kmalu naleteli na novo markacijo. Kolovoz je kar strm, položi pa se na križišču, kjer se sreča s potjo, ki na Tinjan pelje iz Rižane. Malenkost višje boste dosegli makadamsko cesto, ki vas bo pripeljala skoraj do vrha Tinjana. Pot gre mimo vodnega zajetja do razgledišča na osapsko steno. Nad seboj boste zagledali antenski stolp, do katerega se po bližnjici lahko povzpnete kar skozi gozd.

Na vrhu Tinjana je vas z enakim imenom, kar pomeni, da do vrha pripelje tudi asfaltirana cesta iz Škofij. Predzadnji vzpon na Slovenski planinski poti vam odpre razgled na Tržaški zaliv in Kraški rob. Žig je na eni od hiš na Tinjanu, kamor vas tudi usmeri smerokaz. S seboj imejte, nujno, blazinico s tinto, sicer se boste za žig lahko obrisali pod nosom. Naj vas pa opozorim še na nekaj. Po vasi se sprehaja kar nekaj psov, ki sicer imajo lastnike, a eden od njih ni nič kaj prijazen. Fleten kuštravec, povsem bel, se je zapodil za mano in se mi obesil na gojzar. Dobro, da sem pravilno odreagirala in ni napadel. Ščene majhno!

Najvišja točka Tinjana je cerkev sv. Mihaela, odkoder je razgled najlepši; Piranski zaliv, Istra, pogorje Slavnika, Kojnik, Učka, na drugi strani pa zasneženi Dolomiti in Julijske Alpe.

Cerkev je preprosta stavba v baroku 18. stoletja, z vhodom pod masivnim zvonikom. Je enoladijska z ravno zaključenim kvadratnim prezbiterijem. Strop v ladji in prezbiteriju, ki je nekoliko nižji, je raven, lesen in belo prepleskan. Ladja se na desni strani odpira v polkrožno, polkupolasto oblikovano kapelo. Cerkev ima tri kamnite oltarje: glavni oltar je posvečen svetemu Mihaelu nadangelu, drugi oltar je posvečen svetemu Antonu Puščavniku, tretji oltar pa Brezmadežni. Stoji v kapeli, ki je bila sezidana leta 1919. Oltar je moderno oblikovan in izdelan iz sivega marmorja.

Vrnete se po poti vzpona, lahko pa na križišču, kjer levo zavijete proti Ospu, nadaljujete kar naravnost in se spustite proti Rižani. Po približno 800 metrih se levo odcepi pot proti Gabrovici, odkoder vas čaka približno 500 metrov asfaltirane poti do Ospa, nato pa zavijete levo na makadamsko pot, ki vas bo pripeljala nazaj do planinske poti.

Ob vrnitvi v Osp si oglejte še impresivne stene, kjer poteka ogromno plezalnih smeri različnih težavnostnih stopenj. Lahko rečem, da Osp ni plezalni vrtec, saj so smeri med najzahtevnejšimi in terjajo tako moč kot tudi vzdržljivost. Edinstveno okolje in milo podnebje vabita plezalce skozi celo leto. Odlična skala in pestra težavnost smeri so ime ene najstarejših vasi na Slovenskem ponesle daleč v svet. Ko sem se pred več kot desetletjem prvič potikala po Ospu, me je prevzela smer z imenom Jonathan Livingstone. Navdušenje me je minilo, ko sem v vodniku videla, da ima oceno 7a. Morda mi pa le kdaj uspe! Upanje umira zadnje.

Nadmorska višina: 374 m

Višinska razlika: 300 m

Trajanje: 2 uri

Zahtevnost: 1 zvezdica

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / četrtek, 4. avgust 2011 / 07:00

Županov najbolj začinjen

Znani Kranjčani, politiki, kulturniki, športniki, direktorji, lepotice in še kdo so se na Kranfestu pomerili v pripravi krompirjevega golaža, ki so ga obiskovalci v svoje želodčke pospravili v nekaj m...

Objavljeno na isti dan


Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nočni pohod na Grmado

Medvode - Kot vsako leto, je bil tudi letos ob prvi polni luni v januarju, 5. januarja, nočni pohod na Polhograjsko Grmado, ki ga organizira Planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gr...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Na Katarini si želijo še več gostov

Katarina je dobila novo turistično brošuro, v kateri je predstavljena predvsem tamkajšnja bogata gostinska ponudba.

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Cepili bodo v skladu s strokovnimi smernicami

V ZD Medvode proti humanemu papiloma virusu še ne cepijo, saj čakajo na uradne strokovne smernice.

Splošno / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Anketa: Država bi morala plačati cepljenje deklet

V tokratni anketi smo naše sogovornike povprašali, kdo bi moral kriti stroške cepljenja deklet z novim cepivom proti raku na materničnem vratu, ki je druga najpogostejša oblika raka med Slove...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nadaljevala se bo gradnja tekaškega centra

Za dokončanje izgradnje Športno rekreacijskega centra v Preski bodo potrebovali še okrog 250 tisoč evrov. Od države jih letos pričakujejo 108 tisoč, a svoj delež bo morala primakniti tudi Občina.