Na izredni seji o odvetništvu

V sredo je državni zbor na izredni seji znova razpravljal o zakonu o odvetništvu.

Ljubljana - Opozicija je namreč predlagala referendum o nedavno sprejeti noveli zakona, na isti seji pa je vladna stran vložila predlog za ustavno presojo posledic referenduma o tej noveli. Slednjega je podprl parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Zaradi tega potem poslanci niso glasovali o odloku za razpis referenduma o omenjeni zakonski noveli, ki ga je predlagalo 33 poslancev SDS in SLS in po katerem naj bi bil referendum hkrati z evropskimi volitvami.

V imenu predlagateljev zahteve po ustavni presoji posledic referenduma (SD, DeSUS, LDS, Zares) je spregovoril Borut Sajovic (LDS), ki je dejal, da sprejeta novela popravlja slab zakon iz prejšnjega mandata, ki "omogoča, da bodo storilci najhujših kaznivih dejanj kmalu hodili prosti okoli, državljanom na socialnem dnu pa bo onemogočeno pravno varstvo". Poleg tega zakon močno obremenjuje državni proračun, saj v primerih javnih naročil omogoča bogatenje večjih odvetniških pisarn. V razpravi koalicijskih poslancev je bilo slišati, da spremenjeni zakon ne zvišuje, ampak znižuje odvetniške tarife. Predlagatelji referenduma so trdili ravno nasprotno. Branko Grims (SDS) je koaliciji očital, da popušča pritiskom majhne skupine vplivnih odvetnikov, ki hoče izsiliti višje odvetniške tarife, pri tem pa sedanja oblast dela izključno v korist ozkih skupin in v škodo velike večine državljanov. Odvetniške tarife se bodo z novelo zakona dvignile za trikrat, poleg tega naj bi jih določala odvetniška zbornica, je še dejal Grims. Za ljudi, ki potrebujejo pravno varstvo, je novela najslabša možna rešitev, so prepričani v opoziciji. V koaliciji pa trdijo, da sedanji zakon zagotavlja odvetnike za brezplačno pravno pomoč in zastopanje po uradni dolžnosti, tarife da se ne zvišujejo, pri reviziji o javnih naročilih se celo znižujejo.

Koalicija je zatrjevala, da bi lahko zaradi zavrnitve zakonske novele nastale neustavne posledice, ogrožena bi bila pravna varnost državljanov. Zato je zahtevala ustavno presojo posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve novele zakona oziroma če bi bila ta na referendumu zavrnjena. Ta sklep je koalicija sprejela z 48 glasovi za (26 poslancev je glasovalo proti) in tako bo v času do odločitve ustavnega sodišča postopek za razpis referenduma zadržan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žiri / / 07:00

Tudi v Žireh fizioterapija

Od srede poletja v žirovski zdravstveni postaji deluje fizioterapevtka Mirjana Krajnik.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 13. julij 2015 / 14:06

V Seawayu spet delajo

Na Zgoši so v torek po večmesečnem premoru zaradi stečaja podjetja vendarle spet zagnali stroje. Trenutno je zaposlenih dvajset delavcev, Zincenko upa, da jih bo že jeseni še enkrat toliko.

GG Plus / ponedeljek, 13. julij 2015 / 14:04

Jakob Aljaž in stolp na Triglavu

Duhovnik in skladatelj, župnik na Dovjem Jakob Aljaž je brez dvoma eden najvidnejših svetlih junakov slovenske preteklosti. Rodil se je 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro, umrl pa je...

Kranj / ponedeljek, 13. julij 2015 / 14:01

Proti podeljevanju koncesij

Pri občinski organizaciji SD Kranj so prepričani, da bi namesto koncesij zasebnim vrtcem morali pospešiti prenovo nekdanjih šol in tako rešiti prostorsko stisko.

Gorenjska / ponedeljek, 13. julij 2015 / 13:58

Pripravljeni na hudo vročino

Iz gorenjskih zdravstvenih domov in jeseniške bolnišnice so sporočili, da kaj večjega obiska pacientov v zadnjih dneh hude poletne vročine v ambulantah niso imeli. Zdravnik Mitja Mohor je dodal še nek...

Kultura / ponedeljek, 13. julij 2015 / 13:52

Dve svetovni vojni v eni razstavi

V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici so prejšnjo soboto odprli novo stalno razstavo z naslovom Bohinj in Bohinjci 1914–1918, 1941–1945.