Na izredni seji o odvetništvu

V sredo je državni zbor na izredni seji znova razpravljal o zakonu o odvetništvu.

Ljubljana - Opozicija je namreč predlagala referendum o nedavno sprejeti noveli zakona, na isti seji pa je vladna stran vložila predlog za ustavno presojo posledic referenduma o tej noveli. Slednjega je podprl parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Zaradi tega potem poslanci niso glasovali o odloku za razpis referenduma o omenjeni zakonski noveli, ki ga je predlagalo 33 poslancev SDS in SLS in po katerem naj bi bil referendum hkrati z evropskimi volitvami.

V imenu predlagateljev zahteve po ustavni presoji posledic referenduma (SD, DeSUS, LDS, Zares) je spregovoril Borut Sajovic (LDS), ki je dejal, da sprejeta novela popravlja slab zakon iz prejšnjega mandata, ki "omogoča, da bodo storilci najhujših kaznivih dejanj kmalu hodili prosti okoli, državljanom na socialnem dnu pa bo onemogočeno pravno varstvo". Poleg tega zakon močno obremenjuje državni proračun, saj v primerih javnih naročil omogoča bogatenje večjih odvetniških pisarn. V razpravi koalicijskih poslancev je bilo slišati, da spremenjeni zakon ne zvišuje, ampak znižuje odvetniške tarife. Predlagatelji referenduma so trdili ravno nasprotno. Branko Grims (SDS) je koaliciji očital, da popušča pritiskom majhne skupine vplivnih odvetnikov, ki hoče izsiliti višje odvetniške tarife, pri tem pa sedanja oblast dela izključno v korist ozkih skupin in v škodo velike večine državljanov. Odvetniške tarife se bodo z novelo zakona dvignile za trikrat, poleg tega naj bi jih določala odvetniška zbornica, je še dejal Grims. Za ljudi, ki potrebujejo pravno varstvo, je novela najslabša možna rešitev, so prepričani v opoziciji. V koaliciji pa trdijo, da sedanji zakon zagotavlja odvetnike za brezplačno pravno pomoč in zastopanje po uradni dolžnosti, tarife da se ne zvišujejo, pri reviziji o javnih naročilih se celo znižujejo.

Koalicija je zatrjevala, da bi lahko zaradi zavrnitve zakonske novele nastale neustavne posledice, ogrožena bi bila pravna varnost državljanov. Zato je zahtevala ustavno presojo posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve novele zakona oziroma če bi bila ta na referendumu zavrnjena. Ta sklep je koalicija sprejela z 48 glasovi za (26 poslancev je glasovalo proti) in tako bo v času do odločitve ustavnega sodišča postopek za razpis referenduma zadržan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 22:24

Povišali kazen za umor

Potem ko so Albana Thaqija lani na kranjskem sodišču za umor bohinjskega učitelja Pavla Zupana obsodili na sedemnajst let zapora, je ljubljansko višje sodišče zaporno kazen povišalo za pet let.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Anketa: Prvič v šolo

V četrtek je bil prvi šolski dan, za 18 tisoč prvošolčkov pa sploh prvo srečanje s šolo. Kako so doživeli prvi šolski dan, smo povprašali otroke v podružnični šoli v Dražgošah, kjer imajo letos v prve...

Šport / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Slovenija druga

S tekmo med Slovenijo in Črno goro se je v Kranju v nedeljo končal tridnevni vaterpolski turnir za kadetsko kategorijo.

Prosti čas / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Osvežil se je v bazenu

Kranjčan Tomo Kovačič, profesor športne vzgoje na Ekonomski gimnaziji Kranj in z dopolnjenim petdesetim letom tudi upokojen mednarodni košarkarski sodnik, je pred kratkim z okoli sto dvajs...

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

V mestu in pod njim

Tale »mihovanja« sicer pišem na gorenjskem jugu, v t. i. ruralnem okolju. Zato naj zdaj, ko sem v Parizu, še enkrat izkoristim priložnost, da jih napišem v veleurbanem. Veliko se je spremenilo v...

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Od kdaj je šola obvezna?

Leta 1774, ko je v habsburški monarhiji vladala cesarica Marija Terezija, so izdali Splošno šolsko uredbo. Uvedla je obvezen pouk za otroke od šestega do dvanajstega leta. Na podeželju so bile šo...