Delati bomo morali še dlje

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Splošno / / 06:00

Ko so se februarja upokojencem zvišale pokojnine za 3,5 oz. 2,9 odstotka, je bilo v javnosti slišati tudi očitke, češ - pokojnine se zvišujejo, plače zaposlenih v gospodarstvu pa se zaradi vse hujše recesije večinoma znižujejo ali zaposleni zaradi propada podjetij celo ostajajo brez službe in plač. V tem je sicer zrno resnice, a k temu je vendarle treba dodati, da bodo upokojenci posledice krize občutili z zamikom, tako kot se tudi pokojnine z zamikom usklajujejo z rastjo povprečne bruto plače. Nekaj pa je pri tem upokojencem vsekakor v prid: po sedanjem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju negativna uskladitev ni možna, kar pomeni, da bodo pokojnine ostale na sedanji ravni kljub morebitnemu znižanju povprečne plače. Takšna rešitev je dobra predvsem za upokojence z najnižjimi pokojninami, za štirideset let pokojninske dobe je bila, na primer, lani najnižja pokojnina 416 evrov. Po raziskavi o ekonomskem položaju upokojencev oz. starejšega prebivalstva, ki jo je naročil zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so na najslabšem upokojenska enočlanska gospodinjstva, še zlasti vdove, ki živijo same v stanovanjih oz. hišah. Če je nova vladna koalicija ob prevzemu oblasti napovedovala, da bo upokojencem letos izplačala poleg letnega (nekdanjega rekreacijskega) dodatka še enkratni dodatek k pokojnini, je zdaj že jasno, da si ob krizi in manjših proračunskih prihodkih tega ne bo mogla privoščiti. Kriza bo tudi sicer vplivala na pokojninsko blagajno. Ob povečevanju števila brezposelnih in zniževanju plač se bo v njej nabralo manj denarja in bo zato več morala prispevati država iz proračuna, spet se poslabšalo razmerje med številom upokojencev in tistimi, ki prispevajo v blagajno.

Sedanja vlada koalicija je v koalicijsko pogodbo kot eno od nalog zapisala tudi posodobitev pokojninskega sistema. Nalogo je že začela uresničevati, pred kratkim se je na ustanovni seji sestala posebna delovna skupina za pripravo dokumentov o nadaljnjem razvoju pokojninskega sistema, ki naj bi predvidoma do septembra pripravila podlage za širšo družbeno razpravo. Ker je to zelo občutljiva družbena tema, je zelo pomembno, da bodo v razpravi sodelovali vsi: upokojenci, ki že prejemajo pokojnine, zaposleni, ki plačujejo v pokojninsko blagajno, in tudi (odgovorni) mladi, ki se še šolajo, a že razmišljajo, kako bi si zagotovili varno starost. Še bolj kot širina razprave pa bo važno, da bo o predlaganih spremembah čim širše družbeno soglasje.

Po informacijah, ki so doslej »pricurljale« v javnost, je možno sklepati, da posodobitev pokojninskega sistema ne bo prinesla radikalnih sprememb, ampak spremembe na »mehek«, postopen način. Snovalci sprememb se bržkone zavedajo, da bo sedanja kriza trajala kar nekaj časa in da v tem obdobju ne bi bilo pametno dodatno poslabšati položaja delavcev in tudi upokojencev. Prvi obrisi »male pokojninske reforme« že dajejo vedeti, da bodo zaposleni morali delati še dlje, morda do petinšestdesetega leta starosti. Če oblast starostne dobe za upokojitev ne bo predpisala kar z zakonom, pa bo na različne načine spodbujala delo tudi, potem ko bodo že izpolnili pogoje za upokojitev. Bistvo podaljševanja starostne dobe za upokojitev ni v narodno gospodarski vrednosti bogatih delovnih izkušenj starejših, ampak predvsem želja države, da starejši (ob staranju prebivalstva in naraščanju števila brezposelnih) čim dlje ostanejo kot finančno breme delodajalcev. Ob takšnem predlogu so tudi pomisleki. Delavci, ki že zdaj garajo na »šihtu«, bodo težko zmogli delati še dlje pa tudi mladi se upravičeno sprašujejo, ali bodo ob podaljševanju starostne dobe za upokojitev še težje prišli do zaposlitve.

Dobri poznavalci sedanjega pokojninskega sistema poudarjajo, da reforma iz leta 2000, ki še traja, daje rezultate, hkrati pa odkrito priznavajo, da bi vendarle bili potrebni nekateri popravki. Naj omenimo samo en primer! Po reformi je bilo pričakovati, da se bo starost novih upokojencev zviševala, pa se ta v zadnjih letih celo znižuje. Pričakovani reformni učinek namreč izničuje možnost zniževanja upokojitvene starosti zaradi vzgoje in skrbi za otroke. S popravki pokojninskega sistema bi lahko uveljavili tudi prožnejšo delno upokojitev in prehod iz upokojitve v zaposlitev, delodajalcem znižali prispevke za delavce, ki bi delali tudi po izpolnitvi pogojev …