Borci o aktualnih razmerah

Na letni skupščini Zveze borcev za vrednote NOB Kranj tudi o odkritju povojnih grobišč.

Kranj – Ko so se ob koncu marca na letni skupščini sestali člani Zveze borcev za vrednote NOB, se je razprava razvila tudi o odkritju povojnih grobišč. Predsednik Andrej Babič je dejal, da borci ne odobravajo povojnih pobojev, prav tako pa ne njihovega izkoriščanja v politične namene. Kot primer omenja odkritje Barbarinega rova pri Hudi Jami, češ da je bil odkrit že leta 1997 in tam zgrajena kapelica, sedaj pa ga kažejo kot nekaj novega, ob njem pa se srečujejo politiki, ki jim to koristi ob letošnjih evropskih volitvah. Polemiziral je s tistimi, ki v partizanskem boju vidijo le komunizem in revolucijo. »Še vedno nekateri trdijo, da je bil odpor proti okupatorju zgrešen, da bi lahko počakali in tako preprečili strahote vojne. V tem primeru ne bi bilo ne partizanov ne belogardistov, vse bi Nemci mobilizirali, koliko Slovencev bi imelo grob na ruskih frontah, bi bilo več ali manj žrtev? Z uporom smo preprečili izseljevanje Štajerske, dobili Primorsko, dobili smo svetovno priznanje,« je med drugim dejal Babič. Martin Košir je govoril o spravi, ki da je bila dosežena že ob slovesnosti v Rogu, kjer sta bila predsednik Kučan in nadškof Šuštar. O NOB pa je dejal, da je šlo za prvi odporniški boj, ki je zmagal v Evropi. Vlado Guna, sin padlega partizana, ki je po vojni odraščal v zavodu v Preddvoru skupaj z drugimi vojnimi sirotami, pa je bil zgrožen nad filmom Otroci s Petrička. Niso trpele le sirote tistih, ki so padli kot izdajalci, pač pa tudi otroci padlih partizanov. Ena od zahtev skupščine kranjskih borcev je bila tudi odstavitev Jožeta Dežmana kot direktorja Muzeja novejše zgodovine, češ naj zgodovino presojajo tisti, ki so realni in objektivni. Govorili so tudi o zahtevi SDS po odstranitvi Titovih znamenj in to ocenili kot vandalizem.