Dr. Teodor Domej (Foto: Matic Zorman)

Gorenjski glas v Majarjevi Zilji

Tokratna sobotna 98. Glasova preja je bila prva zunaj Slovenije. Organizirali smo jo na Koroškem, v Bistrici na Zilji, kjer se je rodil in dolgo tudi živel duhovnik, koroški narodni buditelj, jezikoslovec, zbiratelj ljudskega blaga in politik Matija Majar Ziljski. Miha Naglič je za gosta izbral dr. Teodora Domeja.

Kdo bi si mislil, da bomo kdaj Glasove preje organizirali tudi izven Slovenije. Včeraj se je to zgodilo, saj smo 98. Glasovo prejo organizirali v zamejstvu, v gostišču Stara Pošta v Bistrici na Zilji, ki sta jo pred sedmimi leti kupila in obnovila Pepca in Ludvik Druml. S prejo v Ziljski dolini smo se spomnili 200-letnice rojstva koroškega slovenskega duhovnika, jezikoslovca, narodnega buditelja, zbiralca ljudskega blaga in politika Matija Majarja Ziljskega, ki je vse življenje, še posebej pa od leta 1848 naprej sanjal o Zedinjeni Sloveniji, v kateri bodo lahko Slovenci živeli svobodno in govorili svoj jezik. V svojem programu Zedinjene Slovenije ni zahteval nič več kot drugi narodi, ki so takrat hrepeneli živeti svobodno v svojih državah. Želja se mu ni uresničila, zato je bil v tem oziru nekakšen »koroški Don Kihot«, kot je o njem dejal gost preje dr. Teodor Domej, s katerim se je pogovarjal Miha Naglič.

Dr. Teodor Domej, slavist in zgodovinar, koroški deželni nadzornik za pouk slovenščine v srednjih in višjih šolah, je bil gost preje zaradi izvrstnega poznavanja Matija Majarja Ziljskega, ki je dokaj osamljen in pozabljen umrl v Pragi leta 1892. Dr. Teodor Domej je bil tisti, ki je leta 2001 in 2002 v osrednjem ruskem etnografskem muzeju v Sankt Peterburgu našel za mnoge že izgubljene ziljske narodne noše in še druge za Ziljo značilne predmete, ki jih je narodnjak Matija Majar Ziljski leta 1867, ki je bil takrat župnik v Gorjanah v Zilji, na lastno pest in brez dovoljenja nadrejenih v cerkvi odpeljal na znamenito prvo slovansko etnografsko razstavo v Moskvo, zaradi česar je bil poklican na zagovor.

Pred pogovorom z dr. Teodorjem Domejem smo si ogledali tudi dokumentarni film o Matiju Majarju Ziljskem Izgubljene iluzije režiserja Andreja Mlakarja iz Ljubljane, ki nam je povedal nekaj besed o nastanku filma.

O Preji in Matiji Majarju Ziljskemu bomo pisali v Snovanjih, ki bodo izšla v torek, 14. aprila.

                               

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 25. februar 2013 / 07:00

Pričakovali večji odziv

Kranj - Slovenska filantropija bo letos opravila šest regijskih obiskov po Sloveniji, v torek in sredo so ga imeli v prostorih kranjske občine. Organizirali so ga skupaj z region...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Aljoši Šenku že drugič red dot

Naklo - Kot so sporočili iz Merkurja, je priznani slovenski oblikovalec Aljoša Šenk, ki med drugim skrbi tudi za oblikovni razvoj lastnih blagovnih znamk v družbi Merkur,...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

UPS praznoval stoletnico delovanja

Ljubljana - V četrtek je bila na ljubljanskem gradu proslava stote obletnice največjega mednarodnega hitrega kurirja – družbe UPS, ki je s partnersko povezavo z Interevropo leta...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Kritični do spremembe zakona

V Bohinju je bila v soboto osrednja gorenjska proslava ob stoletnici slovenskega lovstva. Gorenjski lovci so kritični do predlaganih sprememb zakona o divjadi in lovstvu.

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Turističnim kmetijam podelili znake

Kranj - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v petek na obrtnem sejmu v Celju podelila 26 turističnim kmetijam 38 znakov za specializirano ponudbo. Znaki povedo gostom, kate...

Nasveti / torek, 18. september 2007 / 07:00

"Štrafan" jager

Kamniti lovec oz. Cima del Cacciatore (2071 metrov) - Višarje so bile nekdaj najbolj znana slovenska romarska pot. Do njih danes pelje moderna kabinska žičnica, kar močno skrajša vzpon na bližnji dvat...