Dr. Teodor Domej (Foto: Matic Zorman)

Gorenjski glas v Majarjevi Zilji

Tokratna sobotna 98. Glasova preja je bila prva zunaj Slovenije. Organizirali smo jo na Koroškem, v Bistrici na Zilji, kjer se je rodil in dolgo tudi živel duhovnik, koroški narodni buditelj, jezikoslovec, zbiratelj ljudskega blaga in politik Matija Majar Ziljski. Miha Naglič je za gosta izbral dr. Teodora Domeja.

Kdo bi si mislil, da bomo kdaj Glasove preje organizirali tudi izven Slovenije. Včeraj se je to zgodilo, saj smo 98. Glasovo prejo organizirali v zamejstvu, v gostišču Stara Pošta v Bistrici na Zilji, ki sta jo pred sedmimi leti kupila in obnovila Pepca in Ludvik Druml. S prejo v Ziljski dolini smo se spomnili 200-letnice rojstva koroškega slovenskega duhovnika, jezikoslovca, narodnega buditelja, zbiralca ljudskega blaga in politika Matija Majarja Ziljskega, ki je vse življenje, še posebej pa od leta 1848 naprej sanjal o Zedinjeni Sloveniji, v kateri bodo lahko Slovenci živeli svobodno in govorili svoj jezik. V svojem programu Zedinjene Slovenije ni zahteval nič več kot drugi narodi, ki so takrat hrepeneli živeti svobodno v svojih državah. Želja se mu ni uresničila, zato je bil v tem oziru nekakšen »koroški Don Kihot«, kot je o njem dejal gost preje dr. Teodor Domej, s katerim se je pogovarjal Miha Naglič.

Dr. Teodor Domej, slavist in zgodovinar, koroški deželni nadzornik za pouk slovenščine v srednjih in višjih šolah, je bil gost preje zaradi izvrstnega poznavanja Matija Majarja Ziljskega, ki je dokaj osamljen in pozabljen umrl v Pragi leta 1892. Dr. Teodor Domej je bil tisti, ki je leta 2001 in 2002 v osrednjem ruskem etnografskem muzeju v Sankt Peterburgu našel za mnoge že izgubljene ziljske narodne noše in še druge za Ziljo značilne predmete, ki jih je narodnjak Matija Majar Ziljski leta 1867, ki je bil takrat župnik v Gorjanah v Zilji, na lastno pest in brez dovoljenja nadrejenih v cerkvi odpeljal na znamenito prvo slovansko etnografsko razstavo v Moskvo, zaradi česar je bil poklican na zagovor.

Pred pogovorom z dr. Teodorjem Domejem smo si ogledali tudi dokumentarni film o Matiju Majarju Ziljskem Izgubljene iluzije režiserja Andreja Mlakarja iz Ljubljane, ki nam je povedal nekaj besed o nastanku filma.

O Preji in Matiji Majarju Ziljskemu bomo pisali v Snovanjih, ki bodo izšla v torek, 14. aprila.

                               

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / petek, 23. oktober 2015 / 10:29

Koncert tisočletja

Vrhunec je praznovanje Pol tisočletja Gradu Brdo doseglo v petek zvečer z velikim dobrodelnim in zgodovinsko obarvanim koncertom v Kongresnem centru Brdo. Koncert je v živo prenašala tudi Televizija S...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 3. december 2016 / 12:33

»Božički« že v akciji

V vseslovenski akciji Božiček za en dan bodo letos obdarili več kot deset tisoč socialno ogroženih otrok. Njihovi »božički« že pridno pripravljajo škatle z darili, na Gorenjskem naj bi jih zbrali okol...

Jesenice / sobota, 3. december 2016 / 12:31

Upravljanje stene bo prevzel Zavod za šport

Jesenice – Upravljanje plezalne stene na jeseniški tržnici bo decembra prevzel Zavod za šport Jesenice, vsebinski del pa Alpinistični odsek Planinskega društva Jesenice. Kot je povedal vršilec dolž...

Škofja Loka / sobota, 3. december 2016 / 12:30

O vpisu Škofjeloškega pasijona na seznam Unesca

Škofja Loka – V Adis Abebi ta teden poteka medvladno zasedanje odbora UNESCA za zaščito nesnovne kulturne dediščine, na katerem odločajo tudi o vpisu Škofjeloškega pasijona v Unescov seznam nesnovn...

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 3. december 2016 / 12:29

Posadili cepiče vinske trte

Šmartno – Pri brunarici Doma Taber v Šmartnem pri Cerkljah so ob koncu novembra slovesno posadili cepiče vinske trte z Bizeljskega. Dvanajst cepičev so posadili predsednik Društva vinogradnikov Biz...

Razvedrilo / sobota, 3. december 2016 / 12:27

Slovenka leta je ženska leta

Tradicionalni izbor za Slovenko leta letos nadaljuje Ženska leta. In tako smo prvič dobili žensko leta 2016. Unikatni kipec priznane umetnice Ljubice Ratkajec Kočica je šel v roke Gorenjki Evi Macun.