Dr. Teodor Domej (Foto: Matic Zorman)

Gorenjski glas v Majarjevi Zilji

Tokratna sobotna 98. Glasova preja je bila prva zunaj Slovenije. Organizirali smo jo na Koroškem, v Bistrici na Zilji, kjer se je rodil in dolgo tudi živel duhovnik, koroški narodni buditelj, jezikoslovec, zbiratelj ljudskega blaga in politik Matija Majar Ziljski. Miha Naglič je za gosta izbral dr. Teodora Domeja.

Kdo bi si mislil, da bomo kdaj Glasove preje organizirali tudi izven Slovenije. Včeraj se je to zgodilo, saj smo 98. Glasovo prejo organizirali v zamejstvu, v gostišču Stara Pošta v Bistrici na Zilji, ki sta jo pred sedmimi leti kupila in obnovila Pepca in Ludvik Druml. S prejo v Ziljski dolini smo se spomnili 200-letnice rojstva koroškega slovenskega duhovnika, jezikoslovca, narodnega buditelja, zbiralca ljudskega blaga in politika Matija Majarja Ziljskega, ki je vse življenje, še posebej pa od leta 1848 naprej sanjal o Zedinjeni Sloveniji, v kateri bodo lahko Slovenci živeli svobodno in govorili svoj jezik. V svojem programu Zedinjene Slovenije ni zahteval nič več kot drugi narodi, ki so takrat hrepeneli živeti svobodno v svojih državah. Želja se mu ni uresničila, zato je bil v tem oziru nekakšen »koroški Don Kihot«, kot je o njem dejal gost preje dr. Teodor Domej, s katerim se je pogovarjal Miha Naglič.

Dr. Teodor Domej, slavist in zgodovinar, koroški deželni nadzornik za pouk slovenščine v srednjih in višjih šolah, je bil gost preje zaradi izvrstnega poznavanja Matija Majarja Ziljskega, ki je dokaj osamljen in pozabljen umrl v Pragi leta 1892. Dr. Teodor Domej je bil tisti, ki je leta 2001 in 2002 v osrednjem ruskem etnografskem muzeju v Sankt Peterburgu našel za mnoge že izgubljene ziljske narodne noše in še druge za Ziljo značilne predmete, ki jih je narodnjak Matija Majar Ziljski leta 1867, ki je bil takrat župnik v Gorjanah v Zilji, na lastno pest in brez dovoljenja nadrejenih v cerkvi odpeljal na znamenito prvo slovansko etnografsko razstavo v Moskvo, zaradi česar je bil poklican na zagovor.

Pred pogovorom z dr. Teodorjem Domejem smo si ogledali tudi dokumentarni film o Matiju Majarju Ziljskem Izgubljene iluzije režiserja Andreja Mlakarja iz Ljubljane, ki nam je povedal nekaj besed o nastanku filma.

O Preji in Matiji Majarju Ziljskemu bomo pisali v Snovanjih, ki bodo izšla v torek, 14. aprila.

                               

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / ponedeljek, 1. julij 2019 / 17:06

Zaključili bodo tretjo sezono Družinskega branja

Tržič – Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič se pridružuje Družinskemu branju, projektu, ki ima svoje korenine v kranjski knjižnici. Kot je povedala Eva Maršič iz tržiške knjižnice, je projekt po t...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Čas za mladost v Kranju

Minuli konec tedna se je v gorenjski prestolnici začel 13. festival Teden mladih.

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Razdeljeni bi dobili več kot enotni

Zgornja Gorenjska želi postati samostojna pokrajina. Izračuni kažejo, da bi v razdeljeni Gorenjski zaradi slabše razvitosti dobila več denarja za naložbe in razvojne programe kot v enoviti.

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Pohvala za prvomajsko budnico

Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora ima pomembno kulturno poslanstvo, tokrat pa ga moramo pohvaliti za vsakoletno prvomajsko budnico po mestu. V svojem jutranjem pohodu se ustavijo na stalnih...

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

eGorenjska bo nova prelomnica

"Osebno razvoj eGorenjske primerjam z dvema zgodovinskima prelomnicama. Prva je bila uveljavitev obveznega osnovnošolskega sistema v času Marije Terezije, druga pa vzpostavitev železničarske mreže po...

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Zala in Aleksandra

Na odprtju slikarske razstave Mojce Sekulič Fo v Kosovi graščini sta nastopili mladi glasbenici iz Glasbene šole Tržič in Glasbene šole Radovljica. Zala Marn igra klarinet že šesto leto, s...