Dr. Teodor Domej (Foto: Matic Zorman)

Gorenjski glas v Majarjevi Zilji

Tokratna sobotna 98. Glasova preja je bila prva zunaj Slovenije. Organizirali smo jo na Koroškem, v Bistrici na Zilji, kjer se je rodil in dolgo tudi živel duhovnik, koroški narodni buditelj, jezikoslovec, zbiratelj ljudskega blaga in politik Matija Majar Ziljski. Miha Naglič je za gosta izbral dr. Teodora Domeja.

Kdo bi si mislil, da bomo kdaj Glasove preje organizirali tudi izven Slovenije. Včeraj se je to zgodilo, saj smo 98. Glasovo prejo organizirali v zamejstvu, v gostišču Stara Pošta v Bistrici na Zilji, ki sta jo pred sedmimi leti kupila in obnovila Pepca in Ludvik Druml. S prejo v Ziljski dolini smo se spomnili 200-letnice rojstva koroškega slovenskega duhovnika, jezikoslovca, narodnega buditelja, zbiralca ljudskega blaga in politika Matija Majarja Ziljskega, ki je vse življenje, še posebej pa od leta 1848 naprej sanjal o Zedinjeni Sloveniji, v kateri bodo lahko Slovenci živeli svobodno in govorili svoj jezik. V svojem programu Zedinjene Slovenije ni zahteval nič več kot drugi narodi, ki so takrat hrepeneli živeti svobodno v svojih državah. Želja se mu ni uresničila, zato je bil v tem oziru nekakšen »koroški Don Kihot«, kot je o njem dejal gost preje dr. Teodor Domej, s katerim se je pogovarjal Miha Naglič.

Dr. Teodor Domej, slavist in zgodovinar, koroški deželni nadzornik za pouk slovenščine v srednjih in višjih šolah, je bil gost preje zaradi izvrstnega poznavanja Matija Majarja Ziljskega, ki je dokaj osamljen in pozabljen umrl v Pragi leta 1892. Dr. Teodor Domej je bil tisti, ki je leta 2001 in 2002 v osrednjem ruskem etnografskem muzeju v Sankt Peterburgu našel za mnoge že izgubljene ziljske narodne noše in še druge za Ziljo značilne predmete, ki jih je narodnjak Matija Majar Ziljski leta 1867, ki je bil takrat župnik v Gorjanah v Zilji, na lastno pest in brez dovoljenja nadrejenih v cerkvi odpeljal na znamenito prvo slovansko etnografsko razstavo v Moskvo, zaradi česar je bil poklican na zagovor.

Pred pogovorom z dr. Teodorjem Domejem smo si ogledali tudi dokumentarni film o Matiju Majarju Ziljskem Izgubljene iluzije režiserja Andreja Mlakarja iz Ljubljane, ki nam je povedal nekaj besed o nastanku filma.

O Preji in Matiji Majarju Ziljskemu bomo pisali v Snovanjih, ki bodo izšla v torek, 14. aprila.

                               

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / torek, 14. junij 2022 / 10:58

Iz Platza v Grčijo

Sobota je bila za Tržičana Bernarda Bečana v znamenju hamburgerjev, v nedeljo pa je bil potem že na poti v Grčijo.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sreda, 2. december 2015 / 12:52

Vse, kar diši po svingu

Festivalna dvorana je v petek minila v znamenju glasbe izpred sedemdesetih in več let. Odlična In the Mood z radovljiškim Bid Bangom.

Kronika / sreda, 2. december 2015 / 12:43

Izsiljeval osamljene moške

Kranj – Ljubljanski policisti zaradi izsiljevanja obravnavajo 41-letnega moškega, ki je morda svoje žrtve našel tudi na Gorenjskem. V preiskanem primeru je osumljeni iskal moške, ki so preko oglasa...

Zanimivosti / sreda, 2. december 2015 / 12:19

Vsako jutro tisoč gibov

Jutranjo telovadbo na prostem po metodi dr. Nikolaya Grishina Tisoč gibov so začeli tudi v Žabnici. Razgibavajo se vsako jutro ob vsakem vremenu, le ob nedeljah si vzamejo prosto.

Razvedrilo / sreda, 2. december 2015 / 12:16

Praznujeta dvojni jubilej

Zakonca Petra in Jadran Tomšič iz Medvod sta v Klubu Jedro pripravila praznovanje z dvojnim razlogom: oba praznujeta okrogel osebni jubilej, letos pa minevajo tudi tri desetletja od njune poroke.

Šport / sreda, 2. december 2015 / 12:11

Plezalne legende znova v steni

Na desetih plezalnih dnevih Kranja so sezono zaključili športni plezalci, v steni in pod njo pa smo znova videli tudi številne legende slovenskega plezanja.