Jubilej čebelarskega muzeja

Z recitalom in razstavo so minuli petek obeležili 50 let Čebelarskega muzeja v Radovljici.

Radovljica – Prvi zametki čebelarske zbirke so v Radovljici začeli nastajati že pred več kot osemdesetimi leti, ko je Čebelarsko društvo za Slovenijo sprejelo sklep o ustanovitvi muzeja, Avgust Bukovec, tedanji urednik Slovenskega čebalarja, pa objavil poziv k zbiranju čebelarskega gradiva in v zbirko sam podaril več kot sto panjskih končnic. Tri desetletja kasneje so v Radovljici odprli čebelarski muzej, ki je prvo vsebinsko posodobitev in dopolnitev dočakal leta 1973, ob 200-letnici smrti Antona Janše. Med najprivlačnejše pridobitve iz sedemdesetih let pa prav gotovo sodi panj z živimi čebelami, za katerega je več kot četrt stoletja skrbel čebelar Ciril Jalen.

Kot je na petkovi slovesnosti povedala kustodinja čebelarskega muzeja Ida Gnilšak, se je konec sedemdesetih začelo tudi uveljavljanje muzeja na tujem, k čemur je veliko pripomogla potujoča razstava panjskih končnic, ki od leta 1978 - dopolnjena in prenovljena od leta 2001- gostuje doma in v tujini. »V prvih letih gostovanj je bila na ogled v več domačih muzejih, v Zürichu, v Beljaku, Kitseeju pri Dunaju. Od devetdesetih let naprej so gostovanja na tujem postala kar redna. Razstavo smo predstavili v Trstu, Szombatheyu, na Dunaju, v Münchnu, Sondriu, Trstu, Špitalu, Tolmezzu, Freisingu, Brixnu, Berlinu, Arhusu na Danskem, Limericku na Irskem, Rustu pri Strassbourgu, v Parizu, Bruslju.« Ob prazniku si jo spet lahko ogledajo tudi domači obiskovalci.

Kot načrtujejo v Muzejih radovljiške občine, v okrilje katerih sodi Čebelarski muzej, bodo v prihodnjih nekaj letih stalno razstavo dopolnili z dvema temama, ki sta pomembni del slovenskega čebelarstva: to sta zgodovina čebelarskih društev na Slovenskem in bogata tradicija vzreje matic. Razna dogajanja, kot so predavanja, delavnice, srečanja pa bodo v novem večnamenskem prostoru oživila muzej.

Na slovesnosti ob 50-letnici je direktorica Muzejev radovljiške občine Verena Štekar Vidic podelila priznanja posameznikom in organizacijam, ki so pomembno vplivali na ohranjanje čebelarske tradicije pri nas: Cirilu Jalnu za posredovanje bogatega vedenja o življenju čebel, Lojzetu Peterletu za uveljavljanje slovenske čebelarske dediščine v svetu, Občini Radovljica za podporo in zagotavljanje dobrih pogojev dela ter Čebelarski zvezi Slovenije za sodelovanje in spoštovanje čebelarske tradicije.