Komentar: Kje so zdravniki?

Poldrugo leto po katastrofalni poplavi so v Železnikih vendarle dočakali obnovljen zdravstveni dom, kljub temu pa njihovih težav z zdravstveno oskrbo še ni konec, saj jim primanjkuje zdravnikov. Od štirih novih splošnih ambulant sta namreč zasedeni le dve, v tretji, nadomestni ambulanti pa se izmenjavajo štirje splošni zdravniki. Ti zdravstveno skrbijo za 2700 pacientov, ki so lani po odhodu zdravnice Špele Peternelj ostali brez osebnega zdravnika. Čeprav je župan Mihael Prevc lani poleti zatrjeval, da bodo že do konca prejšnjega leta našli tretjega zdravnika, kasneje pa bodo poiskali še četrtega, se je pokazalo, da so bile njegove napovedi preoptimistične. Razpisi občine za zdravniško koncesijo niso obrodili sadov, prav tako pa tudi ne razpis koncesionarja Branka Koširja za zaposlitev dodatnega zdravnika.

Železniki se v tem čisto nič ne razlikujejo od mnogih drugih podeželskih občin. Na Gorenjskem tako ta trenutek manjka vsaj deset zdravnikov; v Bohinju in Škofji Loki po eden, Jesenice s Kranjsko Goro in Žirovnico bi potrebovale tri zdravnike, prav tako bi jih potrebovali v Radovljici in Kranju, kjer še zlasti primanjkuje pediatrov, našteva Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske. V Kranjsko Goro, na primer, zdravnika ne privabi niti lepo stanovanje, ki mu ga ponujajo zraven službe. Podobni problemi pravzaprav pestijo vso Slovenijo, saj je pri nas na sto tisoč prebivalcev sto zdravnikov manj kot v preostali Evropi. Po navedbah Janeza Remškarja, direktorja direktorata za zdravstveno varstvo, bomo za dosego evropskega povprečja potrebovali vsaj deset let, pa čeprav bodo veliko pomanjkanje zdravnikov v zdravstvenih domovih že prihodnje leto vsaj delno omilili prvi diplomanti mariborske medicinske fakultete.

Pri iskanju rešitve perečega problema zagotovo lahko pritrdimo Remškarju in Veterniku, da bi bilo treba osebnim zdravnikom nujno vrniti vrednost, ki so jo v zdravstvu nekdaj že imeli, a so jo v zadnjih desetletjih vztrajno izgubljali. To se vidi tudi pri specializantih, ki sedaj večinoma krožijo po klinikah, zelo malo pa po zdravstvenih domovih, čeprav se tam opravi 70 odstotkov zdravstvenih storitev. Dokler v primarno zdravstvo ne bomo znali privabiti mladih zdravnikov, bodo mnoge ambulante še naprej samevale, še zlasti na podeželju, kjer je obremenitev zdravnikov še večja kot v urbanih središčih, saj so ob rednem delu ponavadi odgovorni še za urgentne primere.