Zmanjšujejo odstrel gamsov

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 30. marec 2009 / 06:00

V zavodu za gozdove predlagajo za letos nekoliko večji odstrel srnjadi, jelenov, divjih prašičev in sivih vran ter zmanjšanje pri gamsu.

Predoslje – Kranjska in blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije sta v torek na Brdu predstavili osnutek letošnjega načrta za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega 42 lovišč skupne površine 231 tisoč hektarjev od Rateč do Logarske doline, Ljubljanske kotline in Polhograjskih Dolomitov. Kot sta na predstavitvi povedala Blaž Černe in Miran Hafner, vodji odsekov za gozdne živali in lovstvo v blejski oz. kranjski enoti zavoda, so upravljavci lovišč lani izplačali lastnikom zemljišč za škodo po divjadi na kmetijskih kulturah in živini 29.390 evrov ter ob tem opravili za ravnanje travne ruše ali kot nadomestilo za škodo še 5.165 delovnih ur. V primerjavi z letom poprej se je obseg škode več kot podvojil, skoraj tri četrtine pa jo je bilo po divjem prašiču. Škoda je tudi v gozdovih, vendar se je objedenost mladja na Jelovici, kjer so izvedli poskusni popis, tudi zaradi boljše usklajenosti med staležem divjadi in prehransko zmogljivostjo okolja v primerjavi z letom 2004 zmanjšala z 32 na 24 odstotkov. Delež objedenosti se je bistveno znižal pri smreki, jelki, gorskem javorju in ostalih listavcih, občutno pa se je povečal pri bukvi.

Lovci so lani pri srnjadi načrt odstrela uresničili 97-odstotno, pri gamsu 92-odstotno in pri lisici 95-odstotno, pri jelenjadi so ga presegli za šest odstotkov, pri sivi vrani za osem in pri divjem prašiču za 65 odstotkov. V zavodu načrtujejo letos nekoliko večji odstrel (in izgube) pri srnjadi, jelenih, divjih prašičih, lisicah, jazbecih in sivih vranah ter manjšega pri gamsov in muflonih. Pri nekaterih vrstah divjadi bo možno odstopati od načrta, pri divjem prašiču ne bo omejitve navzgor, pri poljskem zajcu pa načrta ne bo dovoljeno presegati.

Darko Veternik iz lovišča Kozorog Kamnik je ob obravnavi osnutka načrta ugotavljal, da je gams ogrožen in da njegovo število upada tudi tam, kjer ni garjavosti. Ker je za to kriv tudi vse večji nemir, je predlagal določitev mirnih con. »Škode po divjadi naraščajo. Ali je to posledica večje neskladnosti med staležem divjadi in prehranskimi možnostmi okolja ali vse bolj doslednega prijavljanja škod,« se je spraševal Stane Rupnik iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj in še dodal, da bi bilo treba izboljšati sodelovanje med lastniki zemljišč in lovci. Upravljavci lovišč so izpostavili tudi problem zimskega krmljenja divjadi, pri tem pa so se strinjali s predstavniki zavoda za gozdove, kako pomembna je izbira lokacije krmišča in dobra založenost tudi v tako hudi zimi, kot je letošnja.