Bog daj zdravja!

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / četrtek, 31. december 2020 / 19:26

Če bi se v začetku leta 2020 vprašali, katere so najvišje vrednote večine ljudi na planetu, bi jih bilo gotovo več. Če si enako vprašanje postavimo konec tega leta, pa je zagotovo najvišja vrednota človeštva zdravje …

Najvišja vrednota

Ko sem bil mlad, so še živeli ljudje, ki so bili mladi v prvi polovici 20. stoletja. To so bili ljudje, ki še niso cele dni strmeli v zaslone; najraje so bili obrnjeni drug k drugemu in se pogovarjali. V teh pogovorih so se dotaknili vsega mogočega, od vremenskih in vaških banalij do velikih vojnih tem. Ena pa je bila v teh razgovorih stalnica, ki se je ponavljala kar naprej, kot refren: želja, da bi bil mir in da bi bili zdravi! To večno željo sem slišal, nisem je pa razumel. Mlad in zdrav človek, ki ni doživel vojne, je pač ne more razumeti, čeprav je v svoji življenjski preproščini nadvse preprosta. Prej omenjeni ljudje, ki so preživeli eno ali obe svetovni vojni, pa tega niso le načelno vedeli; to so z vsem svojim žitjem in bitjem tudi občutili. Vrh tega so bili že v letih, ko postaja človek v svojem zdravju načet ali celo bolan in v svojem vzdihovanju po zdravju hrepeni po časih, ko ga je bil še sam deležen. Zdaj sem v letih, ko to tudi sam že čutim in se zavedam, kaj to pomeni. Zdaj tudi razumem, zakaj se današnjim mladim zdiš star in čudaški, če govoričiš o »bog-daj-zdravju«. Miru pa si niti starejši ne želimo več, ker smo ga od malega imeli. A to je nekako razumljivo ali vsaj razložljivo. Ne razumem pa in ne znam si razložiti dejstva, da je danes tako veliko ljudi, ki kar naprej nergajo in razlagajo, kako jim/nam gre slabo. Se sploh zavedajo, kaj govorijo?! Saj ne rečem, da ni nesreč in teh ali onih težav. Veliko je posameznikov s težko in nezavidljivo usodo. Ampak večini – roko na srce – gre več kot dobro. Kaj nam pa manjka?! Ko bi še živeli mladeniči in mladenke iz prve polovice 20. stoletja, bi se našemu blagostanju gotovo ne mogli načuditi. Ne samo da imamo v izobilju vsega kupljivega (tega se je za denar zmeraj dalo dobiti); imamo tudi miru in zdravja! In ne zavedamo se, da je to podarjeno dobro, ki ga nimamo po naši zaslugi, in ga lahko tisti, ki ga je dal, že jutri vzame … / Tako sem »meditiral« v eni od mojih davnih kolumn. Tu pa se vprašam, katera je naša najvišja vrednota danes, ob koncu leta 2020. Kot sociolog bi moral opraviti ustrezno anketo, a po mojem to niti ni potrebno. Poglejmo kar v romarske knjige na Brezjah, v katere romarji k Mariji Pomagaj vpisujejo svoje prošnje. Te je že pred leti analiziral dr. Jože Dežman in iz njih razbral vrstni red brezjanskih vrednot. Največ ljudi prihaja zaradi zdravja, ljubezni in družinskih odnosov, manj zaradi vere kot take, še manj zaradi politike. Vrstni red po številu vpisov tistega, za kar prosijo: za zdravje, ljubezen, družino, prometno varnost, učenje, za delo, dom, srečno pot, pravico, včasih tudi za skupnost. Daleč največ prošenj je za zdravje in po mojem to ne velja le med Slovenci, ampak tudi drugje po svetu. Mir ni več v ospredju, predolgo ga že imamo. Kako dolgo še? Z minljivostjo zdravja pa se vsak od nas slej ko prej sooči tudi osebno, v svojem minljivem telesu. Torej: zdravje je bilo najvišja vrednota Slovencev in človeštva nasploh že pred pandemijo, sredi nje pa to velja še bolj.

Kaj pa zdravniki

»Spomnim se, da sem pred meseci slišal zdravnike reči, da nočejo ploskanja in ne želijo biti junaki. Želijo le, da jih država spoštuje in dobro plačuje, da jih ščiti pri tem, kar počnejo; tako bi dejansko morala ravnati v primeru vseh delavcev. Iz zdravnikov ne bi smeli ustvarjati nekih domišljijskih bitij. Morali bi imeti le dobro delujoč protokol, po katerem bi bili zdravniki zaščiteni pred okužbami in dobro plačani, po katerem bi imeli možnost izbire, kako delati, ne pa da jih omejujejo z raznimi političnimi direktivami.« Tako je svoj pogled na aktualni položaj zdravnikov v svetu izrazil medicinski antropolog dr. Christos Lynteris, ki predava na univerzi v St. Andrewsu na Škotskem. Njegovo področje raziskovanja so epidemije in pandemije, zoonoze, kolonialna medicina in vizualni prikaz medicinskih tem.

Beethovnovo zdravje

Leto 2020 je bilo tudi v znamenju 250. obletnice rojstva dveh nemških genijev, filozofa Georga F. W. Hegla (1770–1831) in glasbenika Ludwiga van Beethovna (1770–1827). V življenju zadnjega je bilo tudi polno zdravstvenih zapletov. Trpel je zaradi pešanja sluha (in končno gluhote), nekateri zgodovinarji pa menijo, da tudi za bipolarno motnjo. Glušel je od svojega 26. leta, popolnoma gluh pa je bil od svojega 46. leta, a je kljub temu ustvarjal skoraj do konca in nam je za zgled tudi v tem oziru …