Kako so šteli izbrisane

Opozicijske stranke so vložile zahtevo po parlamentarni preiskavi za ugotovitev odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z izbrisanimi.

Ljubljana - V strankah SDS, SLS in SNS zahtevajo parlamentarno preiskavo v zvezi z izbrisanimi, ker obstaja razkorak med številom izbrisanih iz leta 2003 in letošnjim. Takrat so govorili o 18.305 izbrisanih, po najnovejših podatkih jih je 25.701. Zakaj razlika, je bilo štetje izbrisanih na ministrstvu za notranje zadeve tedaj in danes politično motivirano, sprašujejo v opoziciji. Odgovornost bi lahko pripisali tako Radu Bohincu, notranjemu ministru iz leta 2003, ali aktualni notranji ministrici Katarini Kresal, kar pa naj razišče parlamentarna preiskovalna komisija. Govorijo tudi o možnosti korupcije. Poleg tega očitajo tudi neustrezno izvrševanje odločbe ustavnega sodišča v zvezi z izbrisanimi, ki bi ga morali po mnenju opozicije reševati z ustavnim zakonom in preverjanjem vsakega posameznika posebej. Sedanji način reševanja izbrisanih, ki v prvem koraku predvideva izdajanje dopolnilnih odločb in v drugem sprejetje posebnega zakona, ki bo urejal položaj vseh tistih, ki nimajo stalnega prebivališča, se jim ne zdi sprejemljiv. Poslanec SDS Branko Grims pravi, da je nesprejemljivo zlasti sprejemanje zakona za nazaj, češ da je v neskladju z vsemi pravnimi zakonitostmi.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ki je bila ta teden na Gorenjskem, se je na zahtevo o parlamentarni preiskavi odzvala z zagotovilom, da so strokovne službe natančno pregledale vso dokumentacijo, povezano z izbrisanimi, in da drži številka 25 tisoč. Poudarila je, da strokovnim službam ministrstva zaupa, parlamentarne preiskave pa se ne bojijo, ker je na ministrstvu vse jasno, zakonito in pregledno. Zavrnila je vse navedbe predlagateljev preiskave, tudi očitke o korupciji, in dejala, da očitno skušajo storiti vse, da bi onemogočili izpolnitev ustavne odločbe. Slednja predvideva izdajo dopolnilnih odločb, kar že poteka in jih je bilo doslej izdanih že več kot tisoč, v nadaljevanju pa tudi sprejetje posebnega zakona. Po njem se bodo lahko izbrisani, ki nimajo prebivališča, prijavili v postopek in predložili vse potrebne dokumente, upravni organ pa bo odločil, ali so do zahtevanega upravičeni. Sicer pa se bo Katarina Kresal na redni seji državnega zbora, ki poteka ta teden, v interpelaciji, ki sta jo zoper njo vložili SDS in SNS, zagovarjala ravno zaradi vprašanja izbrisanih.