Vzgoja sadnega vrta

Sadni vrt pomeni dolgoletno zasaditev brez sprememb. Na rodnost sadnih dreves vpliva veliko dejavnikov, med njimi je tudi pravilna izbira sort.

Prvi dejavnik uspešnega sadjarjenja so tla. Vsaka vrsta sadnih rastlin zahteva svojo vrsto rastišča. Orehi in jablane imajo radi globoka in rodovitna tla. Nasad ribeza vam bo uspeval v vsaki zemlji. Koščičarji imajo radi bolj rahlo, humusno zemljo. Marelice pa sodijo med najbolj zahtevno drevnino, saj morajo biti posajene na prisojno lego, najbolje ob zidove, da imajo maksimalno zaščito tako pred vetrom kot pred pozebo (zlasti če jih želimo posaditi na Gorenjskem, kjer jih tudi radi sadimo). V poletnem času potrebujejo veliko vode, pozimi pa zaščito pred mrazom. Večina ljudi misli, da jablano lahko posadimo v vsako zemljo. Res je, vendar sta od zemlje odvisni tako rodnost kot rast. Najprimernejša za gojenje sadovnjaka jablan so srednje težka, malo ilovnata in delno peščena tla, ki se lepo obdelujejo, prepuščajo zrak in vodo in vsebujejo tudi dovolj humusa.

Sadovnjak v vrtu ima idealno lego, če je obrnjen na jug, jugozahod ali jugovzhod. Ob primerni sadilni razdalji in večjem prostoru za oblikovanje krošnje je tudi pridelek zagotovljen. Na rodnost jablan in hrušk vpliva tudi okolica: bližina gozda, morda senčna kotlina, bližina reke ali gostega mestnega prometa, vsi ti dejavniki ustvarjajo slabše rastne pogoje, kar je treba pri izbiri sadnih sort upoštevati. Torej manj občutljive sorte bodo gotovo tudi v slabših pogojih obilno obrodile, bolj zahtevne in žlahtne sorte sadja pa seveda zahtevajo boljše pogoje.

Vlažnost podnebja zelo vpliva na rast sadnih dreves. Bodisi pomanjkanje vode ali pa pogosti močni nalivi lahko zavirajo rast. V slabo odcednih tleh voda zastaja, zato korenine razvijejo močan koreninski sistem, kar se pozna na manjši krošnji. S peščenih tal pa vsa voda hitro odteče in tako drevesa navadno hitreje dobijo širšo krošnjo. Sadje na splošno potrebuje globlja tla.

Za primeren sadni pridelek je pomembna tudi dnevna svetloba. Sence, ki jo mečejo drevesa iz bližnjega gozda, zmanjšujejo rodnost, bolj pogosto se pojavijo bolezni in tudi škodljivci se hitreje razvijajo. Najlepši plodovi zrastejo na lepo osvetljenih drevesih, tudi okus je polnejši in barve intenzivnejše. Če imate velik vrt, izbira sadnega drevja ne bo težka, v majhnem vrtu pa je bolje posaditi kakšno drevo manj in tiste, ki jih imate, skrbneje vzgajati. Bogato vam bodo poplačala.

V senci sadnih dreves je navadno čez poletje postavljena miza, okrog katere se zbira vsa družina. Nizko pokošena trata kar vabi, tudi otroci se lahko igrajo, hišni ljubljenčki poležavajo pod mizo, skratka tu je idealen prostor za družabna srečanja. Pogoj je skrben načrt in tudi sončna in senčna lega tega zbirališča. Ko sadna drevesa cvetijo, moramo biti pozorni na čebele, ki skrbno in ves čas cvetenja obiskujejo cvetove. Ne motimo in ne preganjajmo živali, saj vzpostavljajo naravno ravnovesje med škodljivci in koristnimi pticami, ki obiskujejo vrt.

Mlada sadna drevesa potrebujejo največ nege tja do četrtega leta starosti. Občutljiva so in prostor okrog debla je potrebno rahljati, da preprečimo rast plevelov, preprečimo prekomerno izpiranje hranljivih snovi. Dobro jih je privezati na oporo, da jih ne zlomi veter, ali da jih ne poškodujejo otroci med igro.