Dela na razstavi Hiša na hribu odražajo globoko navezanost in povezanost sodelujočih umetnikov z vsem zemeljskim – tudi skozi uporabljene materiale. Milojka Drobne uporablja glino, Jurij Kalan pa les. / Foto: Maja Bertoncelj

Hiša na hribu v Polhograjcih

Letošnja razstava Hiša na hribu, na kateri se prepletata sodobna umetnost in tradicija, temelji na sočutju, dotiku in bližini.

Žlebe – Razstava Hiša na hribu pri cerkvi svete Marjete v Žlebeh je v zadnjih letih glavni projekt Zavoda CCC. Vrata je odprla že osmič. Gre za umetniški projekt, ki želi povezovati sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, ruralnega ter kulturne in naravne dediščine. Svoje temelje ima v vaseh v okolici Medvod.

»Dela na razstavi Hiša na hribu 2022 odražajo globoko povezanost sodelujočih umetnikov z vsem zemeljskim, o čemer v veliki meri pričajo povsem različni načini uporabe naravnih materialov v umetniških delih, kar pa jih hkrati tudi združuje. Njihova angažiranost in večplastnost v umetniških praksah kažeta na človekovo odvisnost od narave in na okoljske tegobe sodobnega sveta, hkrati pa skozi sublimacijo nagovarjajo k lepemu,« pojasnjujejo v Zavodu CCC, katerega gonilna sila je Zvonka T Simčič. Ta je na dogodku ob odprtju razstave, ki je bilo 20. avgusta, poudarila, da Hišo na hribu ustvarjajo s pomočjo veliko ljudi in da je veliko več kot le predstavitev del umetnikov: »Je to, da se med seboj povezujemo, spoznavamo, kdo vse živi v tej okolici, poskušamo posredovati, kaj je to umetnost, kaj je prijateljstvo. Letos naša razstava temelji na sočutju, dotiku in bližini.«

V Žlebeh je glavna razstava. V razstavnih prostorih lahko spoznate dela povabljenih umetnikov. To sta Milojka Drobne in Jurij Kalan. Miro Rismondo se je ob odprtju razstave predstavil z izdelovanjem ledene skulpture v živo. Sodelujeta tudi umetnici Zvonka T Simčič in Mojca Senegačnik, ki celotno razstavo tudi koordinirata. Razstavljajo še na dveh lokacijah, in sicer na Katarini (Topolu), kjer obiskovalce čakajo potovke, umetniški izdelki, ki jih lahko vzamete s seboj in prenesete na drugo lokacijo, in na domačiji pr' Lenart na Belem, kjer je na ogled Veliko gnezdo, ki so ga umetnice Mateja Kavčič, Mihaela Ciuha in Alja Piry izdelale v času svojega bivanja tam na začetku poletja.

V kulturnem programu ob odprtju razstave sta se predstavili glasbeni zasedbi Za srce mo in duet Žiga Murko in Blaž Grm. Glavna razstava pri mežnariji ob cerkvi sv. Marjete v Žlebeh bo na ogled vse do 18. septembra, in sicer od srede do petka med 16.30 in 19. uro, ob sobotah in nedeljah pa od 15. do 19. ure.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / nedelja, 14. marec 2021 / 11:08

Rokodelski izdelki s humanitarno noto

Kranj – Komisija za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije je izpeljala natečaj za rokodelski izdelek s humanitarno noto. Natečaju se je pridružilo 58 rokodelk iz več kot štirides...

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Začimbe in zelišča tudi zdravijo

V katero jed dati to ali ono začimbo, da bo jed okusna, vabljiva, imela pravi »žmah«, kot pravimo, je vprašanje, ki pri vsakdanji kuhi najbolj tare mlade gospodinje. Sicer je zadnje čase...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Silvestrovi čajni napitki

Imejte v zalogi baziliko, meto, meliso, peteršilj, janež, komarček ...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Arcnije za vse sorte

Pa še nekaj o zdravilstvu naših babic, prababic ...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Zeli z velikimi močmi

Z uporabo zelišč želi človek povečati kakovost svojega življenja. Odkriva nove poti, kako združiti znanje in izkušnje svojih prednikov z novimi znanstvenimi dognanji. Na domačem vrtu goji poprovo meto...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Resnica in privid zdravil

Otok Kosu, Grčija, 5. stoletje pred našim štetjem; Hipokrat, zdravnik in oče načel o moralnem liku zdravnika, povišano telesno temperaturo in bolečino v sklepih lajša s salixom, izvlečkom iz vrbovega...