Tudi mrtvi Haider zmaguje

Na prvo marčno nedeljo so politični analitiki in raziskovalci javnega mnenja na Koroškem zardevali. Njihove napovedi o tesnem volilnem izidu na deželnih volitvah med socialdemokrati in Haiderjevim Zavezništvom za prihodnost Avstrije so pogorele. Stranko pokojnega deželnega glavarja je volil skoraj vsak drugi Korošec, ki je šel na volitve, socialdemokrate pa vsak četrti.

Koroška je ostro zavila v desno. Z večinskim glasovanjem za Zavezništvo za prihodnost Avstrije se je posmrtno poklonila njenemu ustanovitelju, pokojnemu deželnemu glavarju Jörgu Haiderju, ki je bolj kot njegovi živi nasledniki zaslužen za prepričljivo volilno zmago in za boleč poraz levih strank, predvsem socialdemokratov, so govorili komentarji po koroških deželnih in občinskih volitvah na prvo marčno nedeljo. Zavezništvo za prihodnost Avstrije je z drago, agresivno in z zelo osebno volilno kampanjo, ko so njegovi aktivisti hodili od vrat do vrat, znalo izkoristiti ugled in priljubljenost pokojnega predsednika stranke in deželnega glavarja in čustva ob njegovi tragični smrti. Socialdemokrati in Zeleni so bili preveč mlačni in presplošni v odgovorih na ključna vprašanja življenja Korošic in Korošcev, tudi mlajših.

Volilni izid na deželni in na občinski ravni Slovencem na Koroškem ni naklonjen. Po pričakovanju je nova deželna večina Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZO) in Avstrijske ljudske stranke (OVP) ostala zvesta Haiderjevim stališčem in je že povedala, da se o morebitnih novih dvojezičnih napisih kljub odločbam avstrijskega ustavnega sodišča ne bo pogovarjala in da se bodo morali Slovenci tudi o drugih pravicah trdo pogajati. Nekateri novi deželni poslanci Zavezništva so že zahtevali, da je treba znova prešteti manjšino in njenemu številu prilagoditi pravice, table pa naj bi postavili le v naseljih, v katerih bi se nad 25 odstotkov krajanov izreklo za Slovence.

Predstavniki slovenskih organizacij poudarjajo, da bo treba upoštevati nove razmere in se pogovarjati s tistimi, ki so sedaj na oblasti, ne glede, kdo je komu všeč in kdo ne. Med Slovenci na Koroškem in tudi v slovenski politiki so po izidu koroških volitev še glasnejši tudi tisti, ki zahtevajo drugačno in bolj enotno organiziranost Slovencev.

Dr. Marjan Šturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, v oceni razmer po volitvah pravi, da ni razlogov za paniko. »Dvojezične krajevne table so bile že doslej problem in bodo še naprej, le da bo pot do rešitve daljša. Z oblastjo se bo treba pogovarjati. Brez pogovorov ne bomo ničesar dosegli. Na drugih področjih našega delovanja večjih sprememb ne pričakujem. Prepričan sem, da bo zanimanje za učenje slovenščine še naraščalo in da bo manjšina v svojem delovanju na vseh področjih zanimiva za okolje in vključena v čezmejne projekte.« Volilni izidi kažejo, da so Slovenci volili vse stranke, tudi Haiderjevo. »V Selah, kjer je delež slovensko govorečih prebivalcev zelo visok, je dobilo njegovo Zavezništvo kar 53 glasov. To kaže, da se ljudje na volitvah ne odločajo vedno le po narodnostnih, ampak tudi po drugih merilih,« poudarja Šturm. »Reforme naših organizacij so potrebne, vendar ne v smislu združevanja, ampak pametnega sodelovanja, v katerem bo vsak na svojem področju prispeval k sožitju v deželi in k razvijanju slovenskega jezika in kulture. Preveč je politike in političnih organizacij. Več bomo morali vlagati v kulturo, v izobraževanje in v druga področja našega delovanja. Razmere so od občine do občine različne. Za vsako posebej je treba oceniti, ali lahko na občinskih volitvah Slovenci kandidiramo sami, s svojo stranko ali listo, ali je bolje sodelovati z močnejšo stranko. Za negativen in upam tudi poučen primer dajem letošnje županske volitve v Bilčovsu. Čeprav je socialdemokratska kandidatka za županjo v preteklih mandatih uvedla v občini popolno dvojezičnost, je postavila svojega kandidata za župana tudi slovenska stranka Enotna lista, ki je dobil toliko glasov, kolikor jih je za izvolitev v prvem krogu zmanjkalo sedanji Slovencem zelo naklonjeni županji.«