Računalnik in jaz: Oglaševanje danes in jutri

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: GG Plus / petek, 13. marec 2009 / 06:00

Recesija je zadela svet. To še najbolj občuti gospodarstvo, seveda pa na koncu najbolj nastradamo ljudje.

Pred časom je veljalo, da bi se razvijajoč se svetovni trg moral še bolj povečevati in razvijati, kar bi bilo skladno z naraščajočo pismenostjo prebivalstva, izboljšano infrastrukturo in z večjo količino finančnih sredstev. Vendar pa lahko naraščajoča gospodarska recesija s svojimi razsežnostmi v gospodarstvih, ki so v fazi razvoja, tudi tu zadevo upočasni. In jo tudi je. Nekateri menijo, da je recesija le navidezna, a tisti, ki so jo že občutili, vedo, da je še kako prava.

Recesije so le redko prizanesljive do oglaševanja. Velik del prihodkov televizij pride iz komercialnih dejavnosti, zato bi gospodarsko krizo lahko vzeli kot priložnost za dvig oglaševanja na tem mediju. Prihodki od oglaševanja v tiskanih medijih se bodo letos zmanjšali tudi do 20 odstotkov. Gospodarska kriza bi na drugi strani lahko pripomogla k dvigu sredstev oglaševanja na televiziji. V letu 2009 naj bi se delež gledanja televizije povečal, saj se je že v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 za 30 minut na teden na gledalca. Televizija bo nekakšno varno zavetje, kamor se bodo lahko gledalci zatekli, da ne bi razmišljali o posledicah recesije in krize.

Po svetu je 2,5 milijarde analognih radiov. Na globalni ravni je več kot 10 tisoč spletnih radijskih postaj, zato lahko oglaševanje to izkoristi, tako da lahko oglaševanje preko internetnih radiov v letu 2009 poraste za 20 odstotkov. Medtem ko je povsem pričakovano, da bo globalni medijski sektor pod vplivom makroekonomskih stanj, pa pri tem ne smemo pozabiti, da je potreba po medijskih informacijah osnovnega pomena. In ravno tu je priložnost, ki jih ponuja internet in sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Stroški spletnih strani, ki so specializirane za vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki, bi lahko na letni ravni močno presegli 100-milijonski znesek. Čeprav je strošek hranjenja enega videoposnetka minimalen, strošek hranjenja milijona filmov ali milijarde fotografij ni zanemarljivo majhen. Kljub veliki priljubljenosti takšnih internetnih strani, te strani še vedno težko pritegnejo oglaševalce, saj ti svoja sredstva za oglaševanje rajši namenijo stranem z vsebino, ki jo ustvarjajo strokovnjaki. Podobne stvari veljajo tudi za družbena omrežja, ki bodo morala vložiti veliko truda za dodatna sredstva.

Mesečni prihodek na enega gledalca v kinu, bralca časopisa ali pa naročnika kabelske televizije prinese več 10 dolarjev, pri tem pa prihodek enega uporabnika družbenega omrežja povprečno znaša zgolj nekaj centov na mesec. Družbena omrežja potrebujejo nekaj sto uporabnikov, da ustvarijo prihodek, ki bi ga lahko primerjali s prihodkom enega uporabnika uveljavljenih medijev.

Kljub začetnim obljubam so potenciali mobilnega oglaševanja ostali neizpolnjeni, saj so na globalni ravni prinesli zgolj 0,4 odstotka oglaševalskih prihodkov. Vendar je lahko mobilno oglaševanje eno od štirih top oglaševalskih sredstev v letu 2009, samo radio in televizija se lahko merita z njim. Tržni delež tega elementa se lahko več kot samo podvoji. Takšne pobude bodo šle v smeri uporabe kratkih SMS tekstovnih sporočil, kar je najpreprostejša oblika sporočanja prek mobilnih telefonov.

Svetovni splet omogoča hitrejše širjenje informacij, poleg tega so te na voljo takoj in vsakomur, ki ima dostop do interneta. Oglaševanje na internetu ima vrsto prednosti in oglaševalci iščejo tu vedno nove in nove možnosti. Vendar je ponekod ta zasičenost že prevelika. Odprete video klip in najprej se vam odvrti reklamno sporočilo, odprete novico in vmes vam postrežejo z reklamno pasico. Vse to postaja že moteče, zato je iskanje novih možnosti pri oglaševanju še toliko bolj pomembno.